6. koncert
30. julij 2026 ob 21.00
»Dunajski filharmoniki«
Kvartet članov orkestra Dunajskih filharmonikov
Aleksandra Pleterski, flavta
Petra Kovačič, violina
Michael Strasser, viola
Stefan Gartmayer, violončelo
Aleksandra Pleterski (flavta)
Glasbeno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Dragi Ažman. Študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (Hansgeorg Schmeiser, Walter Auer), kjer je leta 2021 diplomirala z odliko. Znanje je nato izpopolnjevala še na pariškem konservatoriju (CNSMDP) pri Philippu Bernoldu. Je nagrajenka 7. mednarodnega tekmovanja v Krakovu. Kot prva flavtistka je igrala v Simfoničnem orkestru iz Stavangerja, kot substitutka pa je sodelovala z Dunajsko ljudsko opero (Volksoper). Med letoma 2022 in 2025 je bila druga flavta in pikolo v Radijskem simfoničnem orkestru ORF na Dunaju, leta 2025 pa se je pridružila Orkestru Dunajske državne opere in Dunajskim filharmonikom.
Petra Kovačič (Violina)
Glasbeno pot jezačela v Tolminu, šolanje nadaljevala na KGBL in diplomirala na Dunaju (MDW) pri Roswithi Randacher, kjer se je izpopolnjevala tudi v komorni glasbi. Po uspešni avdiciji je leta 2016 postala članica prve violine Dunajske državne opere, od leta 2019 pa je polnopravna članica Dunajskih filharmonikov, s katerimi nastopa v najprestižnejših dvoranah po svetu. Kot večkratna nagrajenka tekmovanj (TEMSIG, mednarodna tekmovanja v Zagrebu in Gorici) je krstno izvedla Violinski koncert Petra Šavlija. Kot komorna glasbenica redno deluje v zasedbah Ljubljana Soloists, Wiener Streichersolisten in Neue Wiener Solisten. Svoje koncertne dejavnosti je od leta 2022 nadgradila s pedagoškim delom na Akademiji za glasbo v Ljubljani, vzporedno pa na The Open University v UK študira psihologijo.
Georg Wimmer (viola)
Rojen je bil v Lambachu v Zgornji Avstriji. Pri šestih letih se je začel učiti violino pri Karlu Schmidingerju na lokalni glasbeni šoli. Leta 1995 je začel študij pri prof. Jürgenu Geiseju na Mozarteumu v Salzburgu, po dveh letih pa se je prepisal k prof. Alfredu Staarju na Brucknerjev konservatorij v Linzu. Od leta 2001 je bil redni študent pri univerzitetnem prof. Günterju Pichlerju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je diplomiral novembra 2012. Je večkratni dobitnik prve nagrade na državnem tekmovanju »Prima la Musica«. Obiskoval je mojstrske tečaje pri Ernstu Kovacicu, Johannesu Meisslu in Josefu Hellu. Od jeseni 2004 sodeluje kot substitut v Orkestru Dunajske državne opere in pri Dunajskih filharmonikih. V sezonah in obdobjih med letoma 2006 in 2026 je imel več pogodb za določen čas v odrskem in glavnem orkestru Dunajske državne opere. Dejaven je tudi v komorni glasbi, saj nastopa s solisti Salzburškega orkestra, ansamblom Kontrapunkte in člani Dunajskih filharmonikov (Dunajski komorni ansambel, Ansambel Theophil).
Stefan Gartmayer (violončelo)
Na Dunaju rojeni čelist je od leta 2007 član orkestra Dunajske državne opere, od leta 2010 pa član Dunajskih filharmonikov. Njegovi profesorji violončela so bili Hedy Feierl, Tobias Kühne, H. C. Schweiker, Christoph Henkel in Mario Brunello. Na Dunaju je študiral tudi kompozicijo pri Dietmarju Schermannu in Dietru Kaufmannu. V letih 1999–2000 je bil prvi čelist Radijskega simfoničnega orkestra na Dunaju (RSO), leta 2001 pa Radijskega orkestra v Frankfurtu (HR). Med letoma 2002 in 2007 je deloval kot namestnik prvega čelista v orkestru Gewandhaus v Leipzigu. Poleg dela v operi in filharmoniji je bil med letoma 2015 in 2023 član ansambla Dunajske dvornih glasbenikov (Wiener Hofmusikkapelle). Kot solist v koncertih za violončelo je nastopal pod taktirko dirigentov, kot so Martin Sieghart, Marin Lichtfuß, F. Perrenoud, Helmut Zehetner in Christian Birnbaum. Posnel je zgoščenke s 1. koncertom za violončelo Ignaza Pleyela (IPG, 2017), »Concerto Piccolo« (Berlin Classics, 2005) ter sodeloval pri številnih radijskih in spletnih prenosih.
_____
Piranski glasbeni večeri so mednarodni festival komorne glasbe, ki leta 2026 vstopa v svojo že 48. sezono. Festival je bil ustanovljen leta 1978, ko se je piranskim kulturnim ustvarjalcem porodila zamisel o sozvočju dveh umetnosti – glasbe in arhitekture – navdahnjenih z zapuščino someščana, skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija.
Vsako poletje, julija in avgusta zvečer, v čarobnem meditativnem ambientu Križnega hodnika Minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu zazvenijo koncerti vrhunske komorne glasbe. To prizorišče ni bilo izbrano naključno – odlikujeta ga odlična akustika in edinstvena zgodovinska atmosfera. Prav tu je pred več kot tremi stoletji prve glasbene korake naredil mladi Tartini, ki je nato pomembno zaznamoval evropski glasbeni prostor.
Vrhunski umetniki svetovnega formata
V neprekinjeni bogati zgodovini festivala so gostovali številni glasbeniki svetovnega formata,med njimi Ivo Pogorelić, Uto Ughi, Stefan Milenković, Aleksandar Madžar, Irena Grafenauer, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Stanko Arnold ter ansambel I Cameristi di S. Cecilia di Roma, pa Tartini kvartet, pihalni kvintet Slowind in od mlajših Alexander Gadjiev, Jan Mráček in Aylen Pritchin. Nepozaben pečat je pustil tudi violinist Giuseppe Prencipe, ki je po skoraj dvesto letih ponovno obudil zvok prestižne Amatijeve violine, na katero je nekoč igral Tartini – simbolično dejanje, ki je festival še tesneje povezalo z njegovo dediščino.
Podpora mladim talentom
Piranski glasbeni večeri pomemben del programske zasnove namenjajo mladim, perspektivnim glasbenikom iz Slovenije in tujine. Nagrajencem Tartinijevega tekmovanja in drugim, še ne širše uveljavljenim mladim upom, nastop na festivalu omogoča stik z zahtevnim občinstvom ter dragocene izkušnje na začetku samostojne umetniške poti, nekatere druge, ki se pa že ponašajo z velikimi mednarodnimi uspehi in bleščečimi karierami pa želimo predstaviti naši in tuji publiki, ki je željna tovrstnih izvajalcev. Med povabljenimi mladimi ustvarjalci so bili domača klarinetistka Samanta Škorja, hornist Blaž Ogrič, violinistke Lana Trotovšek, Tanja Sonc in Petra Kovačič, klarinetista Matic Kuder in Tomaž Močilnik, fagotist Luka Mitev, hornist Andrej Žust ter pianist Nejc Kamplet. Mnogi med njimi so na tak ali drugačen način povezani s Piranom in so celo svoje prve koncertne korake naredili prav tu na piranskih mojstrskih tečajih. Prav zato predstavljajo poseben magnet za mlado občinstvo, kateremu posvečamo posebno pozornost.
Poklon tradiciji in dediščini
Festival posebno skrb namenja izvajanju del Giuseppeja Tartinija, ki jih poustvarjalci sicer redkeje vključujejo v svoje programe. Med tistimi, ki so se na povabilo festivala z veseljem lotili Tartinijevih del, je bil denimo praški violinski virtuoz Jan Mráček.
V sezoni 2025 se je festival poklonil piranskemu trobilnemu pedagogu Umbertu Radojkoviću, osrednji osebnosti glasbenega šolstva na Obali med letoma 1970 in 1995. Koncert najobetavnejših mladih trobilcev iz vse Slovenije z njihovimi mentorji je bil posvečen 10. obletnici njegove smrti ter njegovemu neizbrisnemu vplivu na slovenski in nekdanji jugoslovanski glasbeni prostor.
Poseben poudarek gre tudi slovenski glasbi, tako dediščini skladateljev starejših generacij, kakor tudi novim prodornim imenom slovenske ustvarjalnosti. Na domala vse koncerte uvrščamo slovenska dela, da z njimi poleg domače javnosti seznanimo tudi ljubitelje glasbe iz tujine ter - kar je še posebej pomenjljivo - tudi tuje interprete, ki sicer po tej literaturi ne bi posegli.
Piranski glasbeni večeri tako ostajajo več kot le festival, so živa vez med preteklostjo in prihodnostjo, med lokalnim in svetovnim, med arhitekturo in glasbo. Od leta 2020 je njihov programski vodja Metod Tomac, ki je za svoje glasbeno delovanje prejel Župančičevo nagrado (1999), nagrado Prešernovega sklada (2003), Bettetovo nagrado (2013) ter za pedagoško delovanje Škerjančevo nagrado (2000). Z jasno vizijo in spoštovanjem tradicije nadaljuje zgodbo ene najprepoznavnejših poletnih glasbenih prireditev v Sloveniji.
Organizator festivala Piranski glasbeni večeri je javni zavod Občine Piran, Avditorij Portorož – Portorose.
Morje doživetij / Un mare di emozioni
