44. Piranski glasbeni večeri: Orchestra Matutina, Komorni zbor Ave, dirigent Gregor Klančič, rog Blaž Ogrič (Slovenija)

Prizorišče: Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Zvrst: Koncert komorne glasbe

Datum: 30.6.2022 ob 21.00

Vstopnina: 18€, 16€ študenti in upokojenci

Opis

Program koncerta:

G. Tartini:    Sonata a quattro v D - duru C. 551/78

                                   Allegro assai
                                    Andante
                                    Presto

U. Krek:      Koncert za rog in godala

                                   Andante semplice
                                   Lento
                                   Vivo

                        ***

 A. Vivaldi:    Gloria, RV 589

ORCHESTRA MATUTINA

Orkester z nazivom Orchestra Matutina, ki ga je ustanovil Matej Šarc, že vrsto let deluje predvsem na področju izvajanja glasbenih del starejših obdobij, predvsem baroka in zgodnjega klasicizma. V zadnjih sezonah je v okviru ciklusa nedeljskih matinej Matutine v Slovenski filharmoniji izvedel številne pri nas mnogo premalo izvajane mojstrovine, pri čemer velja omeniti posebno skrb za historično interpretacijo in zvočnost, ki jo deloma bogati tudi z uporabo zgodovinskih inštrumentov. Največjo pozornost je ansambel posvečal izvedbam del J. S. Bacha (Božični oratorij, kantate, Brandenburški koncerti in druge koncertne skladbe), poleg tega pa še vrsti drugih pomembnih avtorjev, od katerih je posebno pozornost vzbudila koncertna izvedba opere Orfej in Evridika Ch. W. Glucka.

BLAŽ OGRIČ

Blaž Ogrič se je šolal na Glasbeni šoli v Idriji pri prof. Neži Gruden, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Primoža Zemljaka ter na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri prof. Boštjanu Lipovšku; študij roga je nadaljeval še na seminarjih pri priznanih profesorjih (Radovan Vlatković, Dale Clevenger, Will Sanders). V njegovem razvoju so pomembno sled pustili  tudi izjemnimi dirigenti, s katerimi je sodeloval, med njimi so Nevill Marriner, Daniel Harding, Christoph Eschenbach ter mnogi drugi. Leta 2019 je v sklopu cikla Mozartine kot solist nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pri izvedbi prvega Mozartovega koncerta za rog in prejel številne odlične kritike; istega leta je nastopil tudi s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedel Koncert za rog št. 1 Richarda Straussa. Je dobitnik številnih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani. Od leta 2019 je solist Orkestra Slovenske filharmonije.

KOMORNI ZBOR AVE

Komorni zbor Ave je bil ustanovljen leta 1984 v župniji Ljubljana-Vič kot Vokalna skupina Ave. Pod umetniškim vodstvom ustanovitelja Andraža Hauptmana je skupina kmalu prestopila prag domače župnije in s kakovostnim poustvarjanjem raznolike zborovske glasbe osvojila poslušalce doma in v tujini. Obenem se je razširila v komorni zbor, v katerem prepevajo pevci iz vse Slovenije in zamejstva.

Zbor je uspešno sodeloval na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih in festivalih ter koncertiral po Sloveniji in na turnejah v tujini. Za svoje nastope je prejel zajetno število nagrad in priznanj. Eno ali več prvih nagrad je dobil na kar 13 zborovskih tekmovanjih. Zadnje mednarodno priznanje je prejel kot finalist prestižnega zborovskega tekmovanja za Veliko nagrado Evrope 2010 v Varni v Bolgariji, kamor se je uvrstil kot zmagovalec Mednarodnega zborovskega tekmovanja v Mariboru spomladi 2009.

Ave je že dobri dve desetletji eden najbolj prepoznavnih pevskih sestavov v Sloveniji in Evropi, ki v prihodnost zre z neugasljivo željo po odličnem izvajanju zborovske glasbe.

GREGOR KLANČIČ

Zborovodja in organist Gregor Klančič je začel glasbeno izobraževanje na Glasbeni šoli Nova Gorica in na Orglarski šoli v Novi Gorici. Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral na Oddelku za glasbeno pedagogiko in cerkveno glasbo. Vodil je več različnih zborov po Sloveniji. Je vodja glasbene dejavnosti na Nadškofiji Ljubljana in tudi ravnatelj in predavatelj na Orglarski šoli v Ljubljani. Kot organist nastopa po Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Franciji in Nemčiji. Nastopal je z Orkestrom Slovenske filharmonije, s številnimi vokalnimi solisti, instrumentalisti in zbori. Od leta 1993 do 2012 je bil član Slovenskega komornega zbora – sedaj Zbora Slovenske filharmonije, od 2004 do 2012 je opravljal delo asistenta zborovodje Zbora Slovenske filharmonije, od leta 2020 pa je njegov umetniški vodja.


O programu:

Piranski violinist, skladatelj, teoretik in pedagog Giuseppe Tartini je eden najpomembnejših in najvplivnejših evropskih glasbenikov 18. stoletja. S svojim delovanjem predvsem v Benetkah in Padovi, s koncertiranjem, z violinistično šolo, opusom, ki so ga s prepisi in priredbami pomagali širiti njegovi študenti, je obogatil tudi obdobja, ki so sledila po njegovi smrti. Ob številnih Koncertih in Sonatah za violino in continuo je najverjetneje v zadnjem desetletju svojega življenja ustvaril tudi štiri Sonate a quattro in Sonata C. 551/78 je ena od dveh del v D-duru v tej četverici del za štiri godala. Je tudi edina med njimi, ki jo poznamo v izvirnem skladateljevem zapisu in ne prek prepisov. Gre za delo na prehodu, je hkrati kontrapunktsko natančno zloženo, saj je Tartini osamosvojil štiri glasbila, hkrati pa je v glasbi izpostavil arhaične elemente, ritme in zaključne prvinske kvintne intervale.

Orkestrska dela Uroša Kreka, nastala v drugi polovici 50. in v začetku 60. let, Simfonietta, Mouvements concertants, Rapsodični ples ali Sonatina za godala so hkrati eden viškov neoklasicizma med slovenskimi skladatelji in tudi glasba, ki sega nad to slogovno kategorijo. Tem delom je leta 1961 dodal še Koncert za rog in godala, ki še bolj kot omenjena dela odraža Krekovo zanimanje za ljudsko glasbo, v katero se je v tistem času poglabljal pri delovanju v Glasbeno-narodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Vendar pa se je skladatelj izogibal natančnim citatom ljudskih napevov, v njih se je predvsem navdihoval in iskal zanimive, a hkrati muzikalne metrične posebnosti. Solistični uvod roga je napisal v sestavljenem ritmičnem vzorcu treh, dveh in ponovno treh dob, jasnost in pastoralnost začetka melodije pa nato obarvajo kromatični toni. Pozneje v skladbi lahko srečamo sonoristično razmišljanje, Krekov previden pogled v novejše modernistične tokove, ki ga je še poglobil v naslednjih letih, v delih, kot sta Inventiones ferales in Sinfonia per archi. Koncert za rog in godala je nastal na pobudo in naročilo Jožeta Falouta. Skladatelj je takrat zapisal: »Pisanje 'na kožo' je nadvse spodbudno za ustvarjalčevo fantazijo, od njegove moči pa je odvisno, ali bo znal novemu delu vdihniti videz muzike, napisane po 'višjem navdihu'.«

Antonio Vivaldi, beneški violinist, skladatelj in duhovnik, je bil velik del poklicne poti razpet med nastopanjem, gostovanjem v tujini, predstavljanjem svojih oper in med delom v dekliški sirotišnici Ospedale della Pieta, ki je slovela s svojo glasbeno dejavnostjo. Tudi v obdobjih daljših glasbenih poti je tja še vedno pošiljal nove vokalno-instrumentalne skladbe. Ni znano, za kakšno priložnost je zložil delo Gloria z oznako skladateljevih del 589, eno od Vivaldijevih treh uglasbitev tega besedila iz mašnega ordinarija. V tem priljubljenem vokalno-instrumentalnem delu, ki je ostalo neznano do leta 1939, je Vivaldi posrečeno združil virtuoznost in poduhovljenost. Že prvi stavek združuje motorične, virtuozne figure orkestra s statičnim, homofonim zborovskim deležem. V drugem stavku Et in Terra Pax sledi pomiritev, a v sami glasbi tudi občutek iskanja razrešitve polifonih linij in harmonskih zapletov. Radosten duet sopranistk Laudamus se nadaljuje v kratek, prehoden homofon stavek Gratias agimus tibi in v razkošno fugo Propter magnam gloriam. Popoln kontrast napove speven, skoraj ariozen Domine Deus, sledita domala plesen punktiran ritem v Domine fili unigenite, jesu christe in meditativna uglasbitev Domine deus, agnus dei, filius patris z domišljeno napisano nizko linijo basso continua. Zbor v ospredje stopi v kratkem, a ganljivem, s kromatičnimi linijami obarvanem stavku Qui tollis peccata mundi. Prošnja mezzosoprana k usmiljenju v stavku Qui sedes ad dexteram patris, miserere nobis dobi nenavaden plesen utrip. Predzadnji stavek Quoniam tu solus sanctus izhaja iz hitrih figur godal s samega začetka dela, zadnji stavek pa je fuga, ki si jo je Vivaldi »sposodil« pri sodobniku Giovanniju Marii Ruggieru, kar je nenavadna odločitev, a za tedanji čas, ki je vzpostavil drugačen odnos do avtorstva, ni bila sporna. V 18. stoletju ni bila toliko pomembna sama izvirnost, ampak kako spretno je skladatelj določeno glasbeno gradivo uporabil. Vivaldi je fugo nadgradil z močno orkestracijo in z njo učinkovito sklenil delo. 

(Metod Tomac, programski vodja)

 

 

 

 

 

 

 

Galerija