Jazz festival Piran/Portorož: Elliott Sharp trio, Matt Schofield

Opis

TARTINIJEVO LETO (Giuseppe Tartini 1692-1770) in 50. OBLETNICA AVDITORIJA PORTOROŽ

OB 20.00: ELLIOT SHARP TRIO (Cleveland, NY)
Avant-blues and beyond project

ELLIOT SHARP  el. kitara 
BRAD JONES   bas/el.bas  
ANDREA CENTAZZO   bobni

Sharp je ameriški multiinštrumentalist in skladatelj. Elliott Sharp je več kot trideset let osrednji akter avantgardne in eksperimentalne glasbene scene v New Yorku, in njegova diskografija obsega več kot petinosemdeset albumov, ki vsebujejo vse od orkestralne glasbe do bluesa, jazza, noisea, no wavea, rocka do tehno glasbe. Vodi projekte Carbon in Orchestra Carbon, Tectonics in Terraplane in je pionir na področju povezovanja fraktalne geometrije, teorije kaosa in genskih metafor z glasbeno kompozicijo in odrsko interakcijo.

Njegova sodelovanja obsegajo delo z izvajalci, kot so Radio-Sinfonie Frankfurt, pop pevko Debbie Harry, Ensemble Modern, qawwali pevec Nusrat Fateh Ali Khan, godalni kvartet Kronos, Ensemble Resonanz, inovatorka na violončelu Frances Marie Uitti, bluzovski legendi Hubert Sumlin in Pops Staples, virtuozinja na kitajski lutnji (pipi) Min-Xiao Feng; jazzovski velikani Jack deJohnette, Oliver Lake in Sonny Sharrock; multimedijska umetnika Christian Marclay in Pierre Huyghe; in Bachir Attar, vodja skupine Master Musicians Of Jajouka.

Sharp je leta 2014 prejel Guggenheimovo štipendijo in istega leta tudi štipendijo ustanove Parson's Center for Transformative Media. Leta 2015 je prejel berlinsko nagrado za skladanje Ameriške akademije v Berlinu. Napisal je glasbo za več igranih in dokumentarnih filmov, ustvaril je zvočni dizajn za televizijske mreže The Sundance Channel, MTV in Bravo ter je številne svoje glasbene inštalacije predstavil v galerijah in muzejih. Portretiran je v dokumentarcu Berta Shapira Doing The Don't.

BRAD JONES (Sodelovanja: JAZZ PASSENGERS,MUHAL RICHARD ABRAMS, ELVIN JONES, CARLOS GARNETT, ORNETTE COLEMAN, MISHA MANGELBERG, HANN BENNINK, CURTIS FOWLKES, DAVID GILMORE, BILL WARE, NAT SMITH, RAY ANDERSON, MARTY EHRLICH, DON BYRON, ELVIS COSTELLO, DAVE DOUGLAS, MARC RIBOT, DAVE LIEBMAN, ROSWELL RUDD, JAMIE SAFT, JOHN ZORN...).
ANDREA CENTAZZO (Sodelovanja: JOHN ZORN, STEVE LACY, DON CHERRY, ALVIN CURRAN, EVAN PARKER, FREDFRITH, TOSHINORI KONDO, MARILYN CRISPELL, EUGENE CHADBOURNE, ALEX CLINE, ROVA SAXOPHONE QUARTET,DEREK BAILEY...) 

---

OB 22.00: MATT SCHOFIELD (Manchester, London, Florida)

MATT SCHOFIELD  kitara, vokal
JONNY HENDERSON  orgle, Hammond B3
EVAN JENKINS  bobni

 

Matt Schofield še naprej prestavlja in preoblikuje meje britanske bluesovske tradicije. Je kitarski virtuoz, pevec, skladatelj, producent in vodja benda. Po desetih letih Schofieldove samostojne glasbene kariere je brez sence dvoma jasno, da je eden najvplivnejših in edinstvenih kitaristov svoje generacije. Skupaj z vedno več oboževalci po vsem svetu je začel dobivati tudi priznanja glasbene industrije in kritikov – tri leta zapored je prejel nagrado za britanskega bluesovskega kitarista leta, nagrado za britanski bluesovski album leta (za album Heads, Tails & Aces – 2010) in je prvi kitarist, ki je bil sprejet v »British Blues Awards Hall of Fame«. Revija Mojo mu je podelila nagrado za bluesovski album leta (Anything But Time – 2011), reviji Guitar in Bass pa sta ga uvrstili na seznam desetih najboljših britanskih bluesovskih kitaristov vseh časov, kjer mu med drugim delata družbo tudi Eric Clapton in Peter Green. Schofieldovo igranje in ton, ki se ju ne da posnemati, sta navdih za mnoge kitariste, butično podjetje Two Rock pa je izdelalo serijo ojačevalcev z njegovim imenom. Matt je posnel izobraževalni DVD za podjetje Hal Leonard (Blues Guitar Artistry) in tako postal eden redkih britanskih bluesovskih glasbenikov, ki so se pridružili Buddyju Guyju in Ericu Johnsonu. Največji vtis pa še vedno naredijo Schofieldovi nastopi v živo. Nepozabno je, kako se zna v hipu globoko povezati z občinstvom, pa naj nastopa na velikih odrih na uglednih festivalih, kot sta Montreal ali North Sea Jazz, ali pa v nabito polnih legendarnih klubih, kot sta Iridium v New Yorku in 100 Club v Londonu. Njegova pristnost, kitarska spretnost, čustveni vokali in briljantna zmožnost improvizacije so zajeti v inovativne, izvirne kompozicije, ki so ovekovečene na albumu Ten From The Road s posnetki v živo.

Shofieldov slog igranja kitare pogosto povezujejo z igranjem Robbna Forda zaradi melodičnega in fluidnega sloga in jazzovskih primesi.

Nanj so vplivali B.B. King, Freddie King, Albert King, Muddy Waters, Steve Winwood, Eric Clapton, Albert Collins, Jimi Hendrix, Billy Gibbons, Stevie Ray Vaughan, Jimmie Vaughan...

 

Galerija

Ne spreglejte