44. Piranski glasbeni večeri: Håkon Austbø, klavir (Norveška)

Prizorišče: Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Zvrst: Koncert komorne glasbe

Datum: 7.7.2022 ob 21.00

Vstopnina: 18 €, 16 € za študente in upokojence

Opis

E. Grieg: Lirične skladbe op. 54

                                      Pastirček

                                      Norveška koračnica

                                      Koračnica škratov

                                      Notturno

                                      Scherzo

                                      Zvonjenje

 M. Ravel: Valses nobles et sentimentales

                                   Modéré - très franc

                                               Assez lent

                                               Modéré

                                               Assez animé

                                               Presque lent

                                               Vif

                                               Moins vif - Tempo 1o

                                               Epilogue: Lent

                             **

A. Skrjabin: Dva plesa op. 73

                                Guirlandes

                                Flammes sombres

 A. Skrjabin: Sonata št. 10, op. 70

 O. Messiaen: Iz Vingt Regards sur l’enfant-Jésus, št. 15 in 10

                                      Le baiser de l’Enfant. Jésus

                                      Regard de l’Esprit de Joie


Pianist Håkon Austbø je aktiven že več kot 50 let. Njegov prvi nastop z orkestrom v Bergnu leta 1963 in njegov prvi recital v Oslu leta 1964 sta mu že v zgodnji mladosti prinesla veliko priznanje. Leta 1974 je londonski Daily Telegraph označil Håkona Austbøja kot »imetnika velikega talenta, vrednega mednarodnega priznanja«. Od tistega trenutka so mu bili naklonjeni kritiki z vsega sveta, od Carnegie Halla v New Yorku do Concertgebouwa v Amsterdamu. Zaradi nenavadne vsestranskosti in izvirnosti repertoarja je Håkon Austbø zavzemal zaželeno mesto v svetu glasbe.

Austbø je sodeloval pri projektu, katerega cilj je razkriti sile, ki vodijo do pristnih in osebnih interpretacij klasičnih in sodobnih del. To pomeni pogled s svežimi očmi na znani repertoar, brez balasta tradicije. Sodeloval je s pesniki, igralci, koreografi, umetniki in jazz glasbeniki ter v svoj ustvarjalni program vključil nenavaden repertoar.

Håkon Austbø je večino svojega življenja preživel zunaj svoje rodne Norveške. Poti so ga pripeljale v Pariz, New York in München, preden se je leta 1974 ustalil na Nizozemskem. Leta 2005 se je vrnil v Oslo, kjer trenutno prebiva. Tu nadaljuje s turnejo po svetu s koncerti in mojstrskimi tečaji ter se ukvarja s snemalno dejavnostjo, ki je doslej obrodila približno 45 zgoščenk in več LP plošč z repertoarjem od Schumanna do Rolfa Wallina.

Poleg nagrade Messiaen je bil Austbø prvi ne-francoski državljan, ki je zmagal na "Concours National de la Guilde Française des Artistes Solistes" v Parizu (1970). Bil je nagrajenec mednarodnega tekmovanja v Münchnu (v klavirskem duu z Marino Horak, 1974), Ravelovega tekmovanja v Parizu (1975) in kot član Tria du Nord, Unesco International Rostrum, Bratislava (1975) . Leta 1989 je prejel nagrado norveških glasbenih kritikov, leta 1992 pa je bil izbran za "Izvajalca leta" na Norveškem. Leta 2003 je prejel prestižno nagrado Grieg, leta 2013 pa je bil nominiran za nagrado Nordijskega sveta ter pridobil naslov "Chevalier de la Légion des Arts et des Lettres" v Franciji.

O programu: Karakterne klavirske skladbe so ob koncu 19. stoletja vse pogosteje presegale namen glasbe v meščanskem salonu, glasbe, ki jo lahko kot razvedrilo izvajajo ljubiteljski glasbeniki. Mnogi skladatelji so v teh kratkih oblikah preizkušali nove teksture in zvočne rešitve ter pri tem že skorajda mislili na orkestrsko barvitost. Edvard Grieg je zbirke kratkih klavirskih skladb izdajal večino svojega ustvarjalnega obdobja, z njimi je dosegel široko občinstvo in reden dohodek, deset zvezkov tovrstne glasbe pa poznamo pod imenom Lirične skladbe. To ime je prvič uporabil v petem zvezku s številko opusa 54, ki hkrati velja za enega najbolj premišljenih in koherentnih. Dotika se norveške ljudske glasbe, podeželskega življenja, plesov, tudi narave, hkrati pa je Grieg v klavirskem stavku razmišljal izrazito barvno, celo orkestrsko, posebej v zadnjem stavku, v katerem s klavirjem naslika globoke udarce zvonov. To je prepoznal avstrijski dirigent Anton Seidl, ki je štiri stavke te zbirke orkestriral kot Lirično suito. Grieg ni bil zadovoljen z nekaterimi rešitvami in temeljito predelal partituro. Griegov vseživljenjski projekt je bil prenos ljudske glasbene fantazije v strukturirano obliko, v kateri pa je želel ohraniti čistost, prepoznavnost linij – to je bil tudi namen v eni poznejših zbirk Norveških ljudskih plesov op. 72, v katerih se je naslonil na tradicionalne melodije norveških goslarjev.

Ples je vedno znova očaral tudi Maurica Ravela – od ljudske glasbe ga je najbolj pritegnila španska kultura, plesni poudarki se kot sledi baročne suite pojavljajo v nekaterih stavkih Couperinovega nagrobnika, posebno mesto zanj pa je imel dunajski valček: »Zelo sem naklonjen tem sijajnim ritmom in slavljenje življenja, ki je izraženo v plesu, cenim veliko bolj kot puritanstvo svojih francoskih učiteljev.« Že desetletje pred slavnim orkestrskem delom Valček (Le Valse) je ustvaril suito Plemeniti in sentimentalni valčki (Valses nobles et sentimentales). Ravel ga je leta 1911 ustvaril kot klavirski opus, leto pozneje pa je valčke tudi orkestriral.

Skrjabinovi plesni trenutki ne izvirajo iz ljudskih družabnosti ali plesnih dvoran, marveč iz skladateljevih nenavadnih mističnih vizij.  Med snovanjem svojega velikega dela, utopičnega večmedijskega Misterija je zložil predzadnje delo, Dva plesa op. 73. Prvi ples, naslovljen Girlande, Skrjabin opisuje kot »kristalne, mavrične oblike, ki rastejo, se združujejo v skupine in se prefinjene, eterične, stekleno krhke razpočijo in utripajo, da bi zrasle in nanovo vzniknile ... njihova sladkobnost se že dotika bolečine.« Stikanje lepote in groze, Erosa in Tanatosa se nadaljuje v drugem plesu z naslovom Temni plameni, ki si ga je skladatelj zamislil kot »groteskni prizor, zloveščo glasbo … mejo, onkraj katere pot vodi k temni magiji … tu je erotičnost že nezdrava, to je perverzija in nato orgiastični ples … ples nad trupli.« Iz tega poznega ustvarjalnega obdobja prihaja tudi enostavčna Sonata za klavir št. 10 op. 70. V Sonati se prepleta več tem, celotno obliko pa povezujejo trilčki, ki bi jih lahko slišali kot zvok narave, brenčanja; Skrjabin je dejal: »Moja deseta sonata je sonata insektov. Insekti se rodijo iz sonca …«

Skrjabin med skladatelji velja za enega najslavnejših sinestetov, ljudi z redko nevrološko zmožnostjo doživljanja zvokov kot barv. Pogosto to sposobnost pripisujejo tudi Olivierju Messiaenu, skladatelju, ki je s svojim odnosom do zvoka in glasbene umetnosti hodil samosvojo pot. V času, ko so mlajši skladateljski kolegi glasbo urejali v stroge serialne, domala znanstveno merljive kategorije, je Messiaen v novih tonskih strukturah zasledoval čutnost, melodični navdih pa je našel v ptičjem petju; v dobi sekularizacije je celotnemu opusu dal religiozen, duhoven pridih. Leta 1944 je zložil monumentalen klavirski ciklus Dvajset pogledov na dete Jezusa (Vingt Regards sur l’enfant-Jésus). Dvajset stavkov povezuje več ponavljajočih se tem, med katerimi je posebej izrazita božja tema, niz petih akordov, ki se pojavi v vsakem petem stavku, torej tudi v 10. z naslovom »Pogled duha veselja« in 15. »Poljub deteta Jezusa« – število pet je v Hinduizmu močno povezano z bogom Šivo. Pojavlja se tudi tema ljubezni, tudi v 10. stavku, ki jo je skladatelj pozneje uporabil tudi v znameniti simfoniji Turangalîla. V Messiaenovem dnevniku se pojavljajo ideje o orkestraciji klavirskega cikla, česar ni nikoli uresničil, a v uporabi klavirja je več namigov o orkestrskem razmišljanju, zlasti o tolkalskih učinkih. (Metod Tomac, programski vodja)

 

Galerija

Ne spreglejte

30.6.2022

21.00

Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Koncert komorne glasbe

44. Piranski glasbeni večeri: Orchestra Matutina, Komorni zbor Ave, dirigent Gregor Klančič, rog Blaž Ogrič (Slovenija)

Vstopnina: 18€, 16€ študenti in upokojenci

14.07.2022

21.00

Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Koncert komorne glasbe

44. Piranski glasbeni večeri: Godalni kvartet Apollon (Češka), Samanta Škorja, klarinet (Slovenija)

Vstopnina: 18 €, 16 € za študente in upokojence

21.07.2022

21.00

Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Koncert komorne glasbe

44. Piranski glasbeni večeri: Trobilni kvintet SiBRASS (Slovenija)

Vstopnina: 18 €, 16 € za študente in upokojence

28.7.2022

21.00

Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Koncert komorne glasbe

44. Piranski glasbeni večeri: Coline - Marie Orliac, harfa in Stefano Marra, tenor (Francija, Italija)

Vstopnina: 18 €, 16 € za študente in upokojence

4.8.2022

21.00

Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Koncert komorne glasbe

44. Piranski glasbeni večeri: Črtomir Šiškovič, violina in Luca Ferrini, čembalo (Slovenija, Italija)

Vstopnina: 18 €, 16 € za študente in upokojence