42. Piranski glasbeni večeri: Godalni kvartet Tartini

Prizorišče: Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Zvrst: Koncert

Datum: 16.7.2020 ob 21.00

Vstopnina: 14 €, 12 € študentje in upokojenci

Opis

GODALNI KVARTET TARTINI

Miran Kolbl -  1. violina
Romeo Drucker -  2. violina
Aleksandar Milošev -  viola
Miloš Mlejnik -  violončelo

Začetki Godalnega kvarteta Tartini segajo v leto 1983, ko so se vodje godalnih skupin orkestra Slovenske filharmonije odločili, da bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje preizkusijo tudi v najplemenitejši komorni zasedbi, v godalnem kvartetu. Ustanovili so Godalni kvartet Slovenske filharmonije, ki je v 90. prevzel ime slovitega piranskega goslača Tartinija. Umetniška pot godalnega kvarteta se je z intenzivnim študijem različnih stilnih usmeritev začela strmo vzpenjati. Godalni kvartet Tartini je v sedanji zasedbi vrhunskih solistov, z violinistoma Miranom Kolblom in Romeom Druckerjem, violistom Aleksandrom Miloševim in violončelistom Milošem Mlejnikom, v 37 letih ustvarjanja postal ambasador vrhunske slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih. Godalni kvartet Tartini je vrsto let v Ljubljani prirejal ciklus koncertov Večeri komorne glasbe, v katerih je sodeloval z vrhunskimi domačimi in tujimi umetniki kot so Irena Grafenauer, Mate Bekavac, Maria Graf, Radovan Vlatković, Gary Karr, Franco Gulli, Enrica Cavallo, Bruno Giuranna, Rocco Filippini in drugi. Visoko umetniško profesionalnost Godalnega kvarteta Tartini potrjujejo gostovanja na koncertnih odrih pomembnih evropskih glasbenih središč: Barcelona, Benetke, Dunaj, Ženeva, Praga, Salzburg, Milano...Umetniško poslanstvo Godalnega kvarteta Tartini je zabeleženo tudi na posnetkih za številne radijske, televizijske in založniške hiše: RTV Slovenija, Stradivarius Milano, TV Romanske Švice, RAI Italija, ORF Avstrija, RTVE Španija in HRT Hrvaška. V obsežnem glasbenem projektu v enem izmed  najsodobnejših evropskih radijskih studiov (studio 13 - Radio Ljubljana) je Godalni kvartet Tartini posnel obsežen izbor slovenske glasbe za godalni kvartet; izdal je tudi več kompaktnih plošč z deli Dvoraka, Ravela, Mozarta, Schuberta, Chaussona idr. V sodelovanju z uglednimi koncertnimi agencijami v naslednjih letih načrtujejo ponovna gostovanja v Južni Ameriki, v teku pa so dogovori za prvo koncertno turnejo na Kitajskem. Za svoje vrhunske umetniške dosežke je Godalni kvartet Tartini prejel nagrado Prešernovega sklada.

 


Giuseppe Tartini:                               Sonata à Quattro v A duru
                                                           - Allegro assai
                                                           - Andante assai
                                                           - Menuett, Allegro assai


Ludwig van Beethoven:                     Godalni kvartet v f molu, op. 95, »Quartetto serioso«

                                                            - Allegro con brio
                                                            - Allegretto ma non troppo
                                                            - Allegro assai vivace ma serioso
                                                            - Larghetto espressivo; Allegretto agitato

 

Antonín Dvořàk:                                 Godalni kvartet v F duru, op.96, »Ameriški«
                                                           - Allegro ma non troppo
                                                           - Lento
                                                           - Molto vivace
                                                           - Vivace ma non troppo

O sporedu: Znameniti goslač Giuseppe Tartini  je simbol Pirana, pravzaprav kar njegova kulturna dediščina. Po materi Pirančan je mladenič zapustil rodno obmorsko mesto in se preselil v Italijo, kjer je v Padovi, Assisiju in Benetkah kot violinski virtuoz, skladatelj, pedagog in teoretik v prvi polovici osemnajstega stoletja bogatil glasbeno življenje na italijanskem polotoku. Tartini je nadaljeval Vivaldijevo in Corellijevo glasbeno izročilo in izrazito vplival na razvoj violinske igre v lokovanju in prstni tehniki. Čeprav se je v zadnjih dveh desetletjih življenja ukvarjal predvsem z glasbeno filozofijo, je napisal ogromno skladb za violino, ki so ohranjene v številnih knjižnicah in zasebnih arhivih širom Evrope. Med okoli 130 koncerti za violino, 170 solo sonatami in sonatami z obligatnim bassom continuom ter štiridesetimi trio sonatami so tudi štiri Sonate à Quattro. Zaradi komornega sloga in domiselnega prepletanja glasbene tematike med štirimi godali lahko Tartinijeve Sonate à Quattro označimo za predhodnico godalnega kvarteta, ki je preko Boccherinija in Dittersdorfa dobil dokončno obliko pri očetu godalnega kvarteta Josephu Haydnu. Sonata v A duru ima tri stavke. Živahen Allegro in že kar klasicistično graciozen Menuet predstavljata okvir »tartinijevsko« spevnemu počasnemu stavku.

Beethovnov godalni kvartet v f molu opus 95 zaključuje serijo mojstrovih godalnih kvartetov nastalih v prvih letih devetnajstega stoletja kamor uvrščamo še kvartete Razumovskega opus 59 in "Harfni" kvartet opus 74. Prvi osnutki godalnega kvarteta v f molu so zabeleženi v skladateljevi beležnici maja leta 1810 takoj po zaključku komponiranja scenske glasbe k Goethejevi drami Egmont. Leto 1810 je bilo leto razočaranj v Beethovnovem življenju saj do Beethovnove želje po poroki z grofico Therese von Brunswick iz še nepoznanih vzrokov ni prišlo.Toda življensko razočaranje je v maestru ustvarilo še večje zaupanje v ustvarjalno energijo. "Glasba je resnica, globlja kot vsaka modrost in filozofija. Kakor iskreča čaša vina izžareva inspiracijo in jaz Dioniz bom ponudil to vino človeštvu, da ga izpije in v njemu utopi svojo žalost" je Beethovnove besede maja leta 1810 v pismu pisatelju Goetheju zapisala skladateljeva prijateljica Bettina Brentano. Zato ne preseneča, da je godalni kvartet v f molu, ki je takrat dobival prve glasbene obrise eno najbolj intimnih skladateljevih del. Godalni kvartet je izšel decembra leta 1816. Posvečen je Beethovnovemu prijatelju in mecenu, dvornemu svetniku Nicolasu Zmeskallu in nosi pripis „Quartett serioso“, ki ga je maestro pripisal sam. Oznaka serioso verjetno predstavlja Beethovnovo duševno stanje ob neuresničeni poroki, saj je prijatelj Zmeskall dobro poznal skladateljevo čustveno vezo z grofico Therese von Brunswick. Tehnično je godalni kvartet v f molu idealna oblika komponiranja za štiri godalne instrumente in prinaša obilico kontrastnih razpoloženj. Žalost, obup, strast in veselje se menjavajo v kratkih intervalih. Na eni strani se Beethoven odkriva kot dramatik, ki prehaja iz viharnih razpoloženj v trenutke miru in na drugi strani je mojster pesnik, ki z zvočnim slikanjem izraža neuresničene sanje po idealni ljubezni.

Antonín Dvořàk, mehka slovanska duša, glasbeni pesnik in violinist, je bil zelo naklonjen mehkemu in ekspresivnemu zvoku godalnih instrumentov. Zato ne preseneča, da je v komornih skladbah, v katerih se skladateljeva glasbena domišljija oblikuje v posebno svežih glasbenih domislicah, barvitih harmonijah in elementarnih ritmih, zelo rad uporabljal predvsem godala. Njegov komorni glasbeni indeks obsega za drugo polovico 19. stoletja, ko so bili skladatelji ponavadi skromnejši v številu godalnih kvartetov, kar spoštovanja vredno število trinajst. Med ljubitelji glasbe in izvajalci zavzema najvidnejše mesto godalni kvartet opus 96 v F duru. Poznavalci ga označujejo kot "Ameriški", ker je nastal leta 1893 v Ameriki, kamor so Dvořàka povabili za direktorja glasbenega konservatorija v New Yorku. Podobno kot simfonija v e molu (Iz novega sveta) in priljubljen koncert za violončelo, ki sta dobila obrise v istem obdobju, je godalni kvartet izrazito "ameriško" delo z ritmičnimi in melodičnimi značilnostmi severnoameriškega kontinenta. Hkrati z ameriškimi vplivi lahko zaznamo ob skladateljevemu hrepenenju po češki domovini tudi vpliv češke narodne glasbe. Poletje leta 1893 je namreč Dvořàk na povabilo svojega tajnika na konservatoriju Josepha Kovarika preživel v češki naselbini Spillville v zvezni državi Iowa. Tu, sredi samotnih ameriških gozdov, med zagorelimi poljedelci in ženicami, ki so ob nedeljskih mašah zamaknjeno poslušali staro češko glasbo, lahko poleg vpliva prvinske glasbe indijanskega plemena, ki je ob trgovanju z zdravilnimi zelišči prinašalo v češko naselbino tudi njihovo glasbeno izročilo, iščemo osnovno razpoloženje godalnega kvarteta v F duru. Dvořàk se je že kmalu po prihodu med rojake v Spillville z vso muzikalno gorečnostjo mrzlično loti dela in po nekaterih virih naj bi delo dokončal v neverjetnih treh dneh. Toda po raziskavah kasnejših glasbenih učenjakov je skladatelj v treh dneh dokončal samo osnutke, dokončno obliko pa je godalni kvartet dobil v dobrih štirinajstih dneh. Dvořàk je bil očitno zelo zadovoljen s komponiranjem, saj je na koncu finala zapisal "Hvala bogu! Zadovoljen sem. Hitro sem končal." Morda so zato glasbene misli v godalnem kvartetu tako muzikalno preproste, nanizane kot skupek različno obarvanih glasbenih domislic, brez zapletenega kompozicijskega prepletanja, s prevladovanjem zvočne palete intenzivne muzikalne barvitosti.

Roman Leskovic


Vstopnice po 14 € in 12 € so naprodaj pri blagani Avditorija ob delavnikih med 8. in 12. uro ter uro pred koncertom na prizorišču.
V primeru slabega vremena bo koncert v tamkajšnji cerkvi, kjer je obvezno nošenje zaščitnih mask. Na koncertih bo tudi sicer skladno z navodili NIJZ poskrbljeno za zdravje obiskovalcev in tudi nastopajočih.

Organizator: Avditorij Portorož – Portorose, umetniški vodja direktorica MgA. Dragica Petrovič.

 

 

Galerija

Ne spreglejte

2.7.2020-23.7.2020

21.00

Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Mednarodni festival komorne glasbe

42. Mednarodni festival komorne glasbe - Piranski glasbeni večeri

Vstopnina: 14 €, 12 € študentje in upokojenci

09.07.2020

21.00

Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Koncert

42. Piranski glasbeni večeri: LIBERtrio

Vstopnina: 14 €, 12 € študentje in upokojenci

23.7.2020

21.00

Križni hodnik Minoritskega samostana Piran

Koncert

42. Piranski glasbeni večeri: Matija Krečič - violina, Ema Krečič - violončelo

Vstopnina: 14 €, 12 € študentje in upokojenci