Lutkovno gledališče Ljubljana: Sapramiška

Prizorišče: Avditorij Portorož

Zvrst: Lutkovna predstava za otroke od 3.leta dalje

Datum: 8.10.2022 ob 10.30

Vstopnina: 8 €

Opis

Slovenski otroci si ne morejo predstavljati odraščanja brez pravljic Svetlane Makarovič. Po njenih literarnih predlogah so nastale mnoge lutkovne predstave, ki so osvojile mlade gledalce. Prebrisana in hrabra Sapramiška velja za največjo slovensko lutkovno uspešnico. Najbolj znana gledališka uprizoritev je tista, ki je doživela premiero leta 1986 v Lutkovnem gledališču Ljubljana (režija Nace Simončič) in je neprekinjeno na sporedu do danes.

Sapramiška je dokaz, da današnje otroke pritegnejo tudi bistveno manj spektakularne reči kot sodobna tehnologija, ki pa so tekstovno in izvedbeno prepričljive.

Leta 2016 smo praznovali 40 let slikanice in 30 let od premierne postavitve te legendarne pravljice. Avtor likovne podobe Jaka Judnič je ljubkim lutkovnim junakom, ki jih je zasnoval v slogu svojih risanih filmov iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, omogočil več animacijskih možnosti. Milko Lazar je pripravil nove glasbene aranžmaje, nov pa je tudi zvočni posnetek predstave, na katerem bomo lahko poleg Svetlane Makarovič v naslovni vlogi slišali tudi Ivanko Mežan kot Veverico, Ljerko Belak kot Regico, Alojza Sveteta kot Doktorja Detla in Braneta Vižintina kot Mišjega strahca.

PREMIERA: leta 1986, obnova 6. oktober 2016
Avtorica: Svetlana Makarovič
Režiser: Nace Simončič / Brane Vižintin
Avtor likovne podobe: Jaka Judnič
Animatorji lutk:Lena Hribar k. g./Aja Kobe, Lovro Finžgar, Boštjan Sever k. g./Polonca Kores, Marko Ujc k. g./Lea Menard k. g.
Glasovi na posnetku: Svetlana Makarovič (Sapramiška), Ivanka Mežan (Veverica), Ljerka Belak (Regica), Alojz Svete (Doktor Detel), Brane Vižintin (Mišji strahec)


Iz besedila "Sapramiška skozi čas" Mateje Pezdirc Bartol:

Sapramiška, majhna miška, ki ima značaj in značilnosti otroka, se znajde pred zanjo velikansko težavo, iz njene perspektive je to veliko gorje ali »grozanska nesreča«.
Pravljični svet Svetlane Makarovič ni idealiziran, saj miška kmalu spozna, da so živali tudi nesramne, sebične, sitne, prekanjene in nočejo pomagati ter da je svet pokvarjen in poln gorja. Spozna pa tudi moč prijateljstva, da v nesreči nisi sam in da malo coprnije vedno prav pride.

Ali kot zapise Igor Saksida v pregledu Mladinske književnosti: »Značilnosti pravljic Svetlane Makarovič so predvsem humor, upor zoper sleherno poučnost in pravila, hkrati pa prikaz pomena prijateljskega sobivanja in strpnosti ter skrivnosti in ʻsvobode’ poetičnega živalskega ali pravljičnega vilinskega sveta. Lastnosti, ki jih avtorica prikazuje, so nagajivost, radovednost in razposajenost, temeljna vrednota pa spoštovanje (svobode) drugega in drugačnega.«

Galerija