Vpis gledališkega abonmaja 2023/24
Prizorišče: Avditorij Portorož
Zvrst: Vpis gledališkega abonmaja
Datum: do 13.10.2023
Vstopnina: 84 € (možnost plačila v dveh obrokih), 42 € za študente
Opis
Nagovor obiskovalcev gledališkega programa Avditorija Portorož v sezoni 2023/2024
Prihajajoča gledališka sezona pred nami razpira raznolik gledališki program s poudarkom na vsebinah, ki bodo nagovorile čim večji del našega občinstva. Ogledali si bomo predstave različnih žanrov. Glavno vodilo letošnjega izbora so vrhunske režijske in igralske kreacije pretekle in prihajajoče sezone. Tako bodo v letošnjem gledališkem letu domače občinstvo z odrskih desk pozdravili dobro poznani in priljubljeni igralci. Ogledali si bomo tudi predstave, ki so sodelovale in bile nagrajene na osrednjem slovenskem gledališkem festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru in na festivalu Dnevi komedije v Celju. Festivala vsako leto gostita najbolj vidne gledališke uprizoritve preteklega koledarskega leta in minule gledališke sezone.
Dotaknili se bomo pomembnih tem in vprašanj našega bivanja. Soočanje s starostjo in minevanjem telesa nas spodbuja k razmisleku o svojem življenju in smislu našega obstoja. Preizpraševali se bomo tudi o (ne)vidnosti posameznika v (ljubezenskem) odnosu in v družbi nasploh, razmišljali o svojih (mladostniških) sanjah in se vprašali ali jim zmoremo, kljub občutku preteklega ali celo zamujenega časa, še vedno slediti. Spregovorili bomo tudi o ljubezni do sebe, bližnjega, o hrepenenju po bližini, odsotnosti ljubezni, osamljenosti in sovraštvu, ki se lahko prevesi v maščevanje in zlo. S smehom in solzami bomo potovali skozi vsa ta vprašanja, iz dvorane pa bomo nedvomno odhajali zadovoljni, saj kakovostna umetnost vedno nahrani dušo.
S tem nagovorom v naš letošnji gledališki program vas prisrčno pozdravljam in upam, da se nam tudi letos z veseljem pridružite.
Selektorica gledališkega programa, Yulia Roschina
⇒⇒⇒⇒ Abonmajska knjižica slo-ita
Z vpisom gledališkega abonmaja do 13. oktobra si zagotovite ogled sedmih predstav, ki bodo uprizorjene enkrat mesečno od oktobra do maja (z izjemo decembra) ob 19.30 v Glavni dvorani Avditorija:
SLG Celje: William Missouri Downs POGLEJ ME! (komedija)
Režija: Luka Marcen
Igrajo: Aljoša Koltak, Žan Brelih Hatunić, Lucija Harum, Lovro Zafred, Đorđe Dimitrijević, k. g., David Vitez, k. g.
Mini teater: Edvard Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF (drama)
Režija: Ivica Buljan
Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Benjamin Krnetić, Klara Kuk
Siti teater: Jera Ivanc in Žan Papič NIKOLI NI PREPOZNO (monokomedija)
Režija: Luka Marcen
Igra: Mojca Fatur
Mini teater: Anne Frank DNEVNIK ANE FRANK (drama)
Režija: Vinko Möderndorfer
Igrajo: Gaja Filač, Saša Pavlin Stošić, Medea Novak, Tadej Pišek, Barbara Vidovič, Aleš Kranjec, Timotej Novaković
SNG Drama Ljubljana, Lucy Kirkwood: OTROCI (drama)
Režija: Nina Šorak
Igrajo: Saša Pavček, Silva Čušin, Janez Škof
Avtorski projekt Lare Jankovič: Simona Hamer PESEM ZA LARO (gledališko-glasbena predstava)
Režija: Yulia Roschina
Igra in poje: Lara Jankovič
Glasbeniki: Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Aleksej Ermakov, Gašper Primožič
Mestno gledališče ljubljansko: Steven Berkof SHAKESPEARE (monodrama)
Avtor uprizoritve in igralec: Sebastian Cavazza
OPISI PREDSTAV
SLG Celje
Komedija
William Missouri Downs POGLEJ ME!
Naslov izvirnika: Cockeyed
Prva slovenska uprizoritev
Režija: Luka Marcen.
Igrajo: Aljoša Koltak, Žan Brelih Hatunić, Lucija Harum, Lovro Zafred, Đorđe Dimitrijević, k. g., David Vitez, k. g.
Premiera 14.11.2022. Predstava traja 70 minut.
Uprizoritvene pravice za Cockeyed pridobljene po pogodbi s Concord Theatricals v imenu Samuel French, Inc., www.concordtheatricals.com.
William Missouri Downs, rojen leta 1955, je ameriški pisatelj, scenarist, komediograf, igralec, režiser in producent. Na UCLA je diplomiral iz scenaristike. Njegov opus obsega sedemnajst iger in komedij. Zanje je prejel številne ameriške nagrade. Veliko ga uprizarjajo po Ameriki, pa tudi v Španiji, Kanadi, Rusiji, Singapurju, ZAE, Švici, Avstriji, Izraelu, Indiji in Južni Koreji. Na Slovenskem se bomo z njim srečali prvič.
Poglej me! (2007) je klasično napisana komedija, ki združuje elemente situacijske in verbalne komike, elemente komedije nravi, mestoma tudi kriminalke in romantičnega trilerja.
Phil je prijazen mladenič, ki je diplomiral iz filozofije, dela pa kot pomočnik računovodja Normana v nekem podjetju. Nesmrtno je zaljubljen v šefovo tajnico Sophio, ki je prav tako diplomirala iz filozofije. Sanjari o njuni skupni prihodnosti in srečnem življenju. Njegova zagledanost je v zabavo celotnemu podjetju. Sophia o tem seveda ne ve ničesar. Poročiti se namerava s šefom, ki sicer ni prijazen, kot je Phil, a ji na prvi pogled morda lahko omogoči srečno in lagodno življenje. Toda to Phila ne ustavi. Hoče dokazati, da je lahko tudi on dobra izbira za lepo Sophio, da si lahko pridobi njeno pozornost, naklonjenost in ljubezen. A tu nastopi zagata: ona je v svojem svetu osredotočena na prihodnost s šefom, Phil v svojem svetu hrepeni po njej, nekje pa obstaja še ženska, ki hrepeni po Philovi pozornosti, on pa seveda zanjo sploh ne ve.
Mini teater in Mestno gledališče Ptuj
Drama
Edward Albee KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF?
Režiser: Ivica Buljan.
Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Benjamin Krnetić, Klara Kuk.
Premiera: 25. 9. 2022 - Mini teater, 11. 9. 2022 - MG Ptuj.
Predstava traja 120 minut.
Kdo se boji Virginie Woolf Edwarda Albeeja je ena najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja. Drama, ki v naslovu provokativno preigrava otroško pesmico »Kdo se boji hudobnega volka«, je postavljena v univerzitetno, domnevno uglajeno intelektualno okolje, ki pa kmalu razgali svojo mnogotero problematičnost in krutost.
V dolgi pijanski noči se srečata dva zakonska para profesorjev (ženske so v tem času še vedno predvsem žene), mlajši šele vstopa v ta svet, Marta in Georg srednjih let pa sta že temeljito prekaljena v zahtevah in zagatah akademskih krogov, pa tudi v preigravanju, prikrivanju in razgaljanju svojega zapletenega razmerja. Družabni večer s profesionalnimi kolegi se pod njunim vodstvom prevesi v divjanje valpurgine noči, v kateri je v igro potegnjeno vse: profesionalne ambicije in umazani načini njihovega doseganja, pomen denarja in sumljivih virov bogastva, strah pred neuspehom in silovitost razočaranja ob njem, bolečina zaradi neuresničenih želja in načrtov ter agresivna sovražnost, ki kipi iz nje, a tudi mamljiva dražljivost drznih izjav in potez, navdušujoča duhovitost in pa silovita erotična privlačnost ženske, za katero se zdi, da je pripravljena na vse.
Albeejeva igra je ob nastanku temeljno zaznamovala gledališče in film, pa tudi razumevanje sveta svojega časa. Vendar se z minevanjem časa ni postarala; s svojimi osrednjimi temami – zahtevo po uspehu, mitom o srečni družini z otroci, prepletom iluzije in resnice – je danes bolj živa kot kdajkoli. Poleg tega pa sijajno izpisana drama, v kateri se zgodba zakonskega razmerja prek velikih preobratov in razgaljenj odvija kot triler, ponuja možnost silovitih igralskih kreacij.
Kritike
»V Buljanovi postavitvi igralci razprostrejo vsa čustvena stanja, ki jih je sposobno odživeti človeško bitje – od verbalnih norosti, bridkega humorja do žalitev, gnusa, prevare, zlobe, mučenja ..., a hkrati Šturbej in Gračnerjeva v zadnjem prizoru, izmučena od boja, pokažeta neverjetno ranljivost in krhkost, zaradi česar do teh nemogočih likov razviješ empatijo in se zaveš, da ima vsak zakaj svoj zato in da je vsak rabelj nekogaršnja žrtev.« Vesna Milek, Delo
Nagrade
Borštnikova nagrada za igro, Branko Šturbej, 58. Borštnikovo srečanje, Maribor, junij 2023
Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe in videa, Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte (Miha Horvat in Metka Golec), 58. Borštnikovo srečanje, Maribor, junij 2023
Kreker in SiTi Teater BTC
Monokomedija
Jera Ivanc in Žan Papič NIKOLI NI PREPOZNO
Režija: Luka Marcen
Igra: Mojca Fatur
Premiera: januar 2023. Predstava traja 70 minut.
Alja je vse v enem in ena za vse. Po letih kuhanja, pranja, prevažanja otrok, podpiranja moževe kariere in koordiniranja družinske firme je prišel čas za spremembo. Sledila bo svojim mladostnim sanjam, v roke spet prijela frizerske škarje in se lotila izboljševanja sveta pod geslom "zadovoljna stranka, boljši svet". A zadovoljstvo je izmuzljiv pojem, svet pa pisana gneča bolj ali manj uravnovešenih strank, družinskih članov, taksistov, gradbenih delavcev in drugih, ki poskrbijo, da nič ne gre kot po maslu.
Nikoli ni prepozno je monokomedija o iskanju smisla in ravnovesja, ki ugotavlja, da za pogovor s svojo podobo v zrcalu ni nikoli prepozno. Lahko pa je, zlasti, če se v zrcalo pogledate z žlahtno komedijantko Mojco Fatur, do solz zabavno.
Nagrade
Mojca Fatur je prejela nagrado komedijantka večera na 31. Dnevih komedije 2023
Mini teater in Judovski kulturni center Ljubljana
Drama
Anne Frank DNEVNIK ANE FRANK
Režija: Vinko Möderndorfer
Igrajo: Gaja Filač, Saša Pavlin Stošić, Medea Novak, Tadej Pišek, Barbara Vidovič, Aleš Kranjec, Timotej Novaković.
Premiera: 25.12.2022. Predstava traja 100 minut.
Dramatizacija je narejena po besedilu knjige DNEVNIK ANE FRANK, prevod – Polonca Kovač, Mladinska knjiga, 2019, 2022.
V času nemške okupacije Nizozemske se je družina Ane Frank skupaj s štirimi drugimi skrila v hišo podjetja Otta Franka. V tem času je trinajstletna Ana svoje občutke in misli zaupala dnevniku, v katerega je zapisovala vsakdanje življenje v skrivališču in strah pred tem, da bi jih odkrili. Dnevnik se je končal 1. avgusta 1944: družina Frank je bila pa deportirana v Auschwitz, kjer so vsi razen očeta Otta umrli. Po vojni je prejel hčerkin dnevnik in leta 1947 prvič objavil odlomke iz njega. Doslej je bila celotna različica dnevnika Ane Frank objavljena v več kot 80 jezikih.
Vinko Möderndorfer o predstavi
Ob prebiranju dnevnika se nehote sprašujemo tudi o tem, koliko talentov, koliko Mozartov, Beethovnov, Michelangelov … koliko izjemnih pisateljev, slikarjev, lahko pokonča genocidna politika. Pa ne samo talentov, koliko življenj, in vsako življenje je vesolje, je izginilo zaradi nespametnega sovraštva, ki ga je generira prav politika. Ne samo včasih. Tudi danes.
Dnevnik Ane Frank je izjemno aktualno branje. Tudi danes živijo mladi in talentirani ljudje na pragu življenja in smrti. Dnevnik mladega dekleta, ki je dve leti preživelo v skrivališču in na koncu zaradi izdajstva umrlo grozljive smrti, nas bo spomnil, da tudi danes neprestano živimo na robu holokavsta. Predvsem mlade generacije bi se morale tega bolj zavedati.
Zanimalo me je predvsem to, kako dve zelo različni družini, s tremi najstniki, v klavstrofobičnem prostoru preživljajo svoja skrivaška življenja, ki so neprestano izpostavljena strahu za življenje.
Iz besedila sem izluščil najpomembnejše in najintenzivnejše prizore, kjer se razkriva muka skupnega življenja in človeški, zaradi nemogoče situacije, v katero jih je prisililo sovraštvo, konfliktni značaji.
SNG Drama Ljubljana
Lucy Kirkwood OTROCI
Drama, ki preizprašuje globoke moralne in etične dileme v času krize in katastrofe.
Naslov izvirnika: The Children
Prva slovenska uprizoritev
Režija: Nina Šorak.
Igrajo: Saša Pavček, Silva Čušin, Janez Škof.
Premiera 23.9.2022. Predstava traja 100 minut.
Lucy Kirkwood (1983) je angleška dramatičarka, katere izkušnjo pisanja za televizijo in film (sodelovala je npr. pri produkciji znanih televizijskih serij Mularija in Nasledstvo) je mogoče zaslediti tudi v drami Otroci (krstna londonska uprizoritev leta 2016 je bila razglašena za tretjo najboljšo uprizoritev 21. stoletja po izboru časnika The Guardian).
V hiški nekje na vzhodni angleški obali zalotimo v na videz lahkotnem in duhovitem klepetu tri jedrske fizike, sodelavce izpred tridesetih let, od katerih sta zdaj dva – zakonski par – že upokojena, njuna prijateljica, za katero se je zdelo, da se je »izgubila« v širnem svetu, pa še vedno dejavna na svojem področju. A njihovo spominjanje na skupne mladostne čase, v katerih so bili, kot se kmalu izkaže, prepleteni tudi zasebno, ter razpravljanje o različnih načinih spopadanja s staranjem in slutnjo konca, se nekje na polovici igre obrne v še kako pomenljivo spraševanje o prihodnosti. Nanj močno vpliva osrednji dogodek v drami, nedavna nesreča v bližnji jedrski elektrarni, ki so jo skupaj pomagali graditi in v kateri zdaj, po katastrofi, potrebujejo nesebično pomoč. Iti ali ne iti na pomoč, žrtvovati svoje udobno življenje ali se vdati v usodo …?
Dramo berem kot metaforo. Nesreča nuklearne elektrarne ponazarja širši in vedno bolj prisoten problem globalnega segrevanja. Vremenske razmere, ki jih prinaša globalno segrevanje, nam lahko čez noč odnesejo pitno vodo in dobavo električne energije ter prekinejo transportne povezave, te pa pogojujejo dostavo hrane in drugih surovin. Osnovna situacija dramskega besedila mi dopušča, da se v uprizoritvenem in konceptualnem smislu lotimo situacije po katastrofi. Glede na čas, v katerem živimo, je ta poudarek nujen. Nina Šorak
Nagrade
Janez Škof – Borštnikova nagrada za igro, tudi za vlogo Robina, 58. Borštnikovo srečanje, Maribor, junij 2023
Lara Jankovič in Zavod LiberArt v koprodukciji z Avditorijem Portorož – Portorose in Pionirskim domom Ljubljana
Gledališko-glasbeni projekt
Lara Jankovič PESEM ZA LARO - UJETNICA ČASA
Poklon nesmrtni ljubezni resnične Lare in dr. Živaga
Igra in poje: Lara Jankovič.
Režija: Yulia Roschina.
Tekst po motivih spominov Olge Ivinske Leta s Pasternakom: Simona Hamer
Glasbeniki in aranžerji: Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Aleksej Ermakov, Gašper Primožič. Glasba: Prirejene ruske pesmi in romance.
Premiera: 25.3.2022. Predstava traja 85 min.
Pesem za Laro je gledališko-glasbeni izlet v globočine ruske duše, v samo srčiko strastno tragične ljubezenske zgodbe, ki je v šestdesetih navdihnila Hollywood in po kateri še danes posegajo bralci: Doktor Živago! Boris Pasternak, avtor tega kultnega romana, je ljubezenski trikotnik umeril po lastni življenjski izkušnji razpetosti med ženo in ljubico, umeščeni v turbulenten čas revolucije.
Larina pesem je ženski pogled na hrepenenje, poezijo in domoljubje. Je hvalnica umetnosti, pogumu in - srčnosti!
Navdih za gledališko-glasbeno predstavo je Lara Janković našla kar v svojem imenu oziroma v Larini pesmi (Somewhere, My Love), zaslužni za popularizacijo glasbenega motiva, ki ga je Maurice Jarre skomponiral za film Doktor Živago. Firbčno brskanje po zgodovini jo je pripeljalo do romaneskne osebne izpovedi »prave« Lare, Olge Ivinske, ki je z enim najvidnejših predstavnikov ruske književnosti, Borisom Pasternakom, ljubimkala dolgih štirinajst let. V knjigi Leta s Pasternakom natančno popiše vse težave s katerim se je kot Pasternakova osebna tajnica in intimna prijateljica soočala: od zapora in gulaga, revščine in zasmehovanja, pa vse do zastraševanj in groženj, ki jih je doživel Pasternak po prejemu Nobelove nagrade, ko so ga oblasti iz piadestala ruskega idola ponižale v izdajalca. Čeprav se zdi, da se je Olga zmogla zadovoljiti z okruški ljubezni, življenjem v senci in večnimi obljubami o ločitvi, iz njene zgodbe mezi bolečina, ki postavlja pod vprašaj žrtvovanje v imenu ljubezni. Ali v imenu umetnosti.
Kritike: Lara Jankovič je s strastnostjo in prepričljivostjo igralskega in pevskega nastopa, po posrečenem naključju pa do neke mere tudi po barvi samega glasu, obudila asociacijo na pevske interpretacije Duše Počkaj, na katero se je gotovo obrnila po navdih. Nikakor pa je ni poskusila posnemati - namesto tega je izbrani zgodbi vdihnila lastna čustva, asociacije in reminiscence. Kljub temu da se asociacije in primerjave kar same ponujajo, ugotavljam, da niso ne poštene ne potrebne – pričajo le o navezovanju Lare Jankovič na dragoceno, danes komajda še prisotno tradicijo »kavarniških«, kabaretskih nastopov in z njimi povezanega glasbenega sloga, ki pa je pravzaprav dragocen del naše (evropske) kulturne polpreteklosti in identitete.
Pesem za Laro – Ujetnica časa je izvirna, komunikativna, tehnično in umetniško dodelana ter koherentna stvaritev, vsekakor vredna ogleda. (Tomaž Gržeta, 20. 6. 2022, sigledal.org)
Mestno gledališče ljubljansko
Steven Berkoff
SHAKESPEARE (SHAKESPEARE'S VILLAINS, 1998)
Avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, avtor veznih besedil in igralec SEBASTIAN CAVAZZA
Prva slovenska uprizoritev. Premiera: 7. januar 2023.
Predstava traja 65 minut.
Shakespeare je monodramski projekt Stevena Berkoffa, britanskega gledališkega in filmskega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Monoprojekt je nekakšna mešanica predavanja, komedije in mojstrskih interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev. Berkoff najprej spregovori o Shakespearovi genialnosti in o tem, kako zahtevno delo čaka igralca, ki se spopada z njegovimi deli. Na praznem odru in brez kostumov se s humorjem in satiro posveča negativnim junakom iz Shakespearovih iger, kot so Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock …
Vsem zlobnežem je skupno, da v življenju niso bili deležni »mleka človeške dobrote« in da se s svojimi zlimi dejanji maščujejo. Nadomestilo za ljubezen najdejo v pridobivanju moči in uživajo v tem, da drugim vlivajo strah. Berkoff ne pozabi omeniti, da se negativci še posebej razbohotijo, kadar je družba v ekonomski ali politični krizi. Razloži nam, zakaj takšni maščevalnosti veliko pogosteje podlegajo moški kakor ženske. Hudomušno ošvrkne gledališke kritike, spregovori o tegobah igralskega poklica in iznajdljivosti izkušenih igralcev, o razlikah med ustvarjanjem filma in gledališke uprizoritve, tu in tam postreže s kakšno anekdoto, vmes pa krvavo zares vstopa v posamezne negativne like …
Sebastian Cavazza je po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro.
Uprizoritveni tekst Berkoff – Cavazza
Osnovna vsebina, tj. izbor Shakespearovih likov, ki jih obravnavamo, je ostala skoraj enaka kot pri Berkoffu. Zaradi kulturnih razlik smo besedilo nekoliko prilagodili slovenskim razmeram in vpletli nekatere osebne izkušnje izvajalca (pri nekaterih osebnih izkušnjah se ni mogoče pretvarjati, da so tvoje, če niso). Podobno kot v izvirniku, ostaja uprizoritvena estetika minimalistična, čeprav ji Cavazza doda nekaj stiliziranih scenskih elementov, glasbeno podlago in oblikovanje svetlobe s svetlobno tehniko.
V predstavi so uporabljeni odlomki iz prevodov Shakespearja Otona Župančiča in Milana Jesiha.
V predstavi je uporabljena Suita za violončelo v Es-duru J. S. Bacha.
Galerija
