Novice

Izbrani nastopajoči na 40. festivalu Melodije morja in sonca

Javni razpis za udeležbo na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca se je zaključil 9. aprila. Da so bile prijave na festival odprte, smo med drugim po Sloveniji opozorili s promocijsko akcijo, v kateri smo uporabili stare podobe LP plošč, kaset in zgoščenk, ki so izšle od prvega festivala leta 1978 ter napovedali 40. izvedbo 10. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož. Prejeli smo 74 skladb, ki jih je ocenjevala strokovna komisija za izbor v sestavi Eva Cimbola, Simona Brglez, Slavko Ivančić, Andrea F, Alesh Maatko, Mojca Menart in Aleksander Radič. Prvi krog poslušanja je potekal na daljavo, preko posebej za letošnji festival razvitega računalniškega programa. V drugem krogu, ki je potekal  v živo in s pomočjo novega programa za glasovanje (MMS je prvi festival v Sloveniji, ki ima tovrsten program za ocenjevanje skladb), so poslušali 44 skladb in med njimi izbrali oz. potrdili 12 tekmovalnih ter 2 rezervni skladbi.

V soboto, 10. julija, se bodo za Veliko nagrado MMS in nagrade strokovne žirije (nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oz. avtorja, za najboljše besedilo, najboljšo glasbo in najboljšo izvedbo) potegovali: tri tekmovalke - Eva Boto (Kdo ti bo dušo dal), Tatjana Mihelj (Ples v dežju), Saša Lešnjek (Kaj bi svet brez upanja); štirje moški tekmovalci - Boštjan Pertinač (Plima), Tomaž Hostnik (Ti sploh ne veš), Sebastian (Ne spim!), Franco Ceroici v sodelovanju s Teom Collorijem (Kjer se cesta konča); v duetu Samuel Lucas in Maja Založnik (Kdo smo?) ter Gal Gjurin in Manca Fekonja (In še zadnja zvezda vzide); in trojica skupin - Platana (V globino srca), Gedore (Ona), Rok Ferengja in Erosi (Mlada luna). Za primer diskvalifikacije ali odpovedi ene oz. dveh skladb sta kot rezervi izbrana še Etienne (Galeb) in Saša Jovičić (Morje sred noči). Med avtorji izbranih skladb so prisotna priljubljena in priznana imena domače glasbene scene. Vrstni red nastopa bo določen glede na dinamiko skladb, število nastopajočih in uporabljene inštrumente ter bo znan na novinarski konferenci prvi teden v juniju.

Člane izborne komisije smo prosili še za širše mnenje o prijavljenih skladbah, avtorjih in njihovi izvirnosti, o mojstrstvu v besedilopisju, o kvaliteti glasbe v primerjavi z zimzelenimi. Njihovo skupno mnenje je povzel predsednik komisije, Andrea F, ki je odgovoril: »Vsekakor so današnje skladbe na MMS-u, ali pravzaprav katere koli skladbe zadnjega dvajsetletja na katerem koli festivalu, bistveno drugačne od tistih, ki jih štejemo, kot "zimzelene", iz "starih dobrih časov". To ni nujno minus, saj že sodobnejši okus, tehnologije in inštrumenti kličejo k drugačnemu pisanju, kot se je to počelo denimo za revijski orkester. Zimzelene pa jih naredimo mi, poslušalci, festivali, in predvsem mediji - pri podpori in pozornosti slednjih pa situacija že dolgo ni najbolj rožnata. In roko na srce ni najbolj rožnata niti z vidika besedil, kjer se veliko bolj, kot pri sami glasbi čuti hiperinflacija avtorjev v domačem prostoru in pomanjkanje vsebin ter besednih spretnosti. 
Na vprašanje, ali se v letošnjih skladbah sliši, da so nastale v posebnem – koronskem času, je več balad ali ? , so povedali: »Ker MMS pogosto sam izzove misli o morju in dopustu, razen prisotnosti te, potovalno-poletne želje, v letošnjih prijavljenih skladbah ni bilo opaziti kakšne posebne Covid-pandemske tesnobe ali refleksije. A že samo dejstvo, da se glasbeniki in pesmi želijo predstaviti, najbrž podzavestno vsebuje tisto željo po normalnosti, ki nam je sedaj že skoraj eno leto in pol le spomin.«
Na festivalu MMS vsa leta slišimo tudi skladbe v italijanščini. Letos se na festival ni uvrstila niti ena. Andrea F je to komentiral: »Pomanjkanje skladb v italijanščini je žal tudi letos težava, ker je le ta bila med lepimi specifikami MMS-a. A objektivno pomanjkanje kakovostnih avtorjev, tekstopiscev in izvajalcev (tudi s kakovostno italijanščino), je težava celotnega primorskega glasbenega prostora, s katero bi se po mojem mnenju bilo potrebno spopadati s spodbujanjem že krepko pred festivalom, morda v tesnejši, aktivni navezi z organizacijami glasbenih in kulturnih dejavnosti v Skupnosti Italijanov na teritoriju, morda pa tudi z navezo s kakšnim sorodnim, lahko tudi regijskim festivalom v Italiji, s katerega bi lahko v nekmovalnem delu vzajemno gostili denimo zmagovalno pesem in izvajalca
Koliko je festival MMS priljubljen med glasbeniki in ali se to odraža skozi število prijav na razpis, so povzeli: »MMS ima ime in prestiž, ki sta se po nekaj letnih temnih časih že dokaj uspešno povrnila - in obeh ni mogoče spregledati. Izvajalcem ter avtorjem pomeni unikatno in žanrsko lahko zelo raznoliko bleščeče medijsko okno, ne le zaradi nagrad temveč tudi zaradi že tradicionalno zelo priljubljenega TV prenosa. Zato je podpiranje avtorske kakovosti, izvirnosti in dobrega nivoja popularne glasbe edina prava pot, ki bo dolgoročno zagotovila tudi konstanten delež prisotnosti večjih imen, tako izvajalcev kakor avtorjev, obenem pa Sloveniji še dalje ponujala uspešnice, ki so zrcalo časa in ob tem tudi nova imena, kar je najboljše proticepivo za vse prepogosto domače plagiatorstvo ter neinventivnost.«


Evo Boto je širša slovenska javnost spoznala leta 2012, ko je zmagala v oddaji Misija Evrovizija. Pri 16-ih je s pesmijo Verjamem postala najmlajša slovenska predstavnica na Pesmi Evrovizije. Eva je svoje debitantsko leto v vrhu slovenske glasbene scene oplemenitila še z drugim mestom na festivalu Melodije morja in sonca. Vmes je bila zelo aktivna po festivalih v tujini in pri snemanju novih pesmi, še posebej ponosna pa je na zmago na Slovenski popevki leta 2016 s pesmijo Kaj je to življenje. Leto 2018 je bilo za Evo prelomno. Začela je ustvarjati avtorsko glasbo in ob pomoči mladega glasbenika in producenta, Žana Serčiča, izdala prvo avtorsko pesem z naslovom Tvoja.  Jeseni 2019 je zmagala v oddaji Znan obraz ima svoj glas, in izdala tudi svoj prvi album Ko najdeš sebe. Prav tako so nekaj posebnega Evini koncerti, ki jih je začela 2019 z novo ekipo, stalno profesionalno spremljevalno skupino vrhunskih glasbenikov. Uspeh na terenu je viden tako na koncertih kakor tudi na korporativnih dogodkih, kjer je Eva redna in zelo zaželjena glasbena gostja. Eva je ob vsem velika ljubljenka medijev, saj je redna gostja pomembnejših medijskih in glasbenih dogodkov. Odlikujejo jo energičnost, nevsiljivost, prijaznost, iskrenost in pristnost. Ljudje so jo vzeli za svojo, občudujejo njene glasbene sposobnosti in ravno zato so jo izglasovali kot zmagovalko zadnje serije oddaje Znan obraz ima svoj glas.

Tatjana Mihelj, pevka, ki živi v Novi Gorici, že več let prepeva na različnih odrih v Sloveniji in tujini. V svoji karieri je nastopala z mnogimi in raznolikimi zasedbami – od bendov do orkestrov. Na otvoritvenem koncertu leta 2015 na Čedadskem festivalu je zapela ob spremljavi simfoničnega orkestra Friuli Venezia Giulia, leta 2018 pa z istim orkestrom  Koncertirala na turneji po Italiji v večerih, posvečenih Franku Sinatri. Orkester Slovenske vojske, različni big bandi in pihalni orkestri so prav tako sestavni del njene pevske poti. Redno poje v casinojih, na mnogih prireditvah, zabavah, samostojnih koncertih, in kongresih. Pred leti je sodelovala na Emi s pesmijo Dlan okrog srca, in se pozneje na tem istem festivalu predstavila tudi kot spremljevalna vokalistka. Tatjana je poznana po pesmih Dlan okrog srca, priredbi Vozi me vlak v daljave, Sivo mesto, Zakaj in mnogih drugih.

Saša Lešnjek je pevka in igralka, rojena leta 1999 v Ljubljani. Nedavno je zaključila študij jazz petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nekaj časa pa se je glasbeno izpopolnjevala tudi na glasbeni fakulteti v Gradcu. Do sedaj je veliko sodelovala z Big Bandom RTV Slovenije. Predstavila se je tudi na Poletni noči 2018, Poletni noči 2020 ter kot spremljevalna vokalistka na Popevki 2018. Leta 2020 je z Big bandom in godalno sekcijo Simfoničnega orkestra RTV Slovenije kot vokalna solistka izvedla tudi koncert posvečen Atiju Sossu. Leta 2017 je na mednarodnem glasbenem tekmovanju Temsig osvojila zlato plaketo v kategoriji Jazz-solo. Za svoj največji projekt do sedaj šteje vlogo Sandy v slovenski različici muzikala Briljantina, pred tem pa je nastopila tudi v izvirnem slovenskem muzikalu Vesna. Zelo je aktivna na področju sinhronizacije, kjer svoj glas posoja raznim risanim junakom v risanih serijah in celovečernih filmih. Je soavtorica mnogih skladb zase in za razne izvajalce, med drugim pa letos pripravlja svoj prvi studijski album.


Boštjan Pertinač je kantavtor, pevec, kitarist, producent in multiinštrumentalist. V svoji glasbeni karieri si je nabral veliko odrskih in studijskih izkušenj, ki jih rad deli tudi z drugimi glasbeniki. Boštjan vodi tudi svojo glasbeno šolo Pertinach, kjer poučuje različne vrste kitar, petje in glasbeno teorijo. Kar dela Boštjana tako posebnega, je ravno sam zvok njegove glasbe in kraški dialekt, ki ga ohranja tekom svoje glasbene poti. Njegova preprostost in občutna navezava na Kras dajeta skladbam poseben duh, ki prepriča.

Tomaž Hostnik (1992) je avtor več kot sedemdesetih skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne opuse zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa, Hostnik pa Krečič, glasbo za otroke, film, gledališče, itd. Za svoje ustvarjanje je na 14. mednarodnem festivalu kantavtorstva (Kantfest) prejel zlato kanto, na 39. Melodijah morja in sonca s skladbo »Irena« največ glasov v telefonskem glasovanju, na Popevki 2019 pa si prislužil nagrado za najboljše besedilo. Septembra letos bosta na Popevki 2021 predstavljeni kar dve njegovi skladbi. Marca 2018 je z odliko končal magistrski študij klavirja na univerzi Antona Brucknerja v Linzu. Kot pianist, pesnik in šansonjer redno koncertira tako doma kot v tujini.

Sebastian je prvi slovenski najstniški idol, ki se je javnosti predstavil na izboru za Miss Slovenije za Miss sveta leta 2000 s skladbo »Hočem to nazaj!« in se z njo kmalu prebil na vrh radijskih in televizijskih glasbenih lestvic. V menedžersko-glasbeni navezi z Natko Geržina in Zvonetom Tomcem je pri založbi Menart Records izdal dva albuma “Hočem to nazaj!”, izdan februarja 2001, je bil na lestvici 30-ih najbolje prodajanih albumov kar 9 mesecev in zanjo je prejel prejel dvojno platinasto ploščo.  “Ti si ta!”, leto za tem, je že v 3. tednu dosegel zlato naklado. Nato se je Sabastian umaknil iz javnega življenja in se posvetil lastnemu glasbenemu ustvarjanju. V soj žarometov se je vrnil leta 2004 z uspešnico “Bum! Bum! Bum!”, za katero je napisal besedilo. Sledile pa so skladbe “Kdo misliš, da si?!”, “Tvoja slika (bledi)”, duet z Luko Nižetićem “Mi Chica Latina”, “Kriv sem” (Slovenska popevka 2006), “Naj svet zakriči” (EMA 2007) in “Na robu sveta” ob slovenski promociji istoimenskega filma iz trilogije Pirati s Karibov, kjer se vse večkrat pojavlja tudi kot avtor glasbe.
Nekaj časa je vodil tudi novo fantovsko skupino Casanova. Sebastian deluje tudi kot televizijski voditelj. V letu 2002 je posnel sezono oddaj “V postelji s Sebastianom!” za televizijo Pika, leta 2009 pa na RTS  “Rdeča preproga s Sebastianom”, v kateri je gostil najeminentnejša imena slovenskega estradnega sveta. Danes se Sebastian aktivno posveča tudi plesnemu ustvarjanju.  Je lastnik ene največjih slovenskih plesnih šol in predavatelj na temo plesnega ustvarjanja v najširšem pomenu za vse starosti po vsej Evropi.

Primorski glasbenik Franco Ceroici že 25 let nastopa po Sloveniji. Kot pevec in spremljevalni kitarist s svojo ekipo nastopa vedno v akustični verziji. Ljubitelj pop in rock glasbe bo tokrat v sodelovanju s priznanim piranskim glasbenikom Teom Collorijem (avtor besedila in glasbe) predstavil avtorsko pesem o Piranu ‘’Kjer se cesta konča’’.

Samuel Lucas je slovenski pevec in glasbenik se že vse od svojega otroštva spogleduje s kitaro. Skupaj z njegovimi vokalnimi sposobnostmi in izjemnimi interpretacijami različnih glasbenih stilov in zvrsti ga je popeljala na 16 letno nastopanje na odrih Evrope (Avstrija, Nemčija, Švica, Italija, Švedska, Finska). Po povratku v Slovenijo leta 2009 se je prestavil tudi domačemu občinstvu, ko se je na povabilo Aleša Klinarja udeležil Eme s pop-rock balado »Vse bi zate dal« in zasedel 3. mesto. Istega leta je nastopil tudi na Slovenski popevki (»Vedno bom s tabo ostal«), na EMInem odru pa je ponovno stal leta 2014 (»Masquerade«) v duetu z Nerminom Puškarjem. Leta 2010 je izšel njegov albumski prvenec z naslovom »Samuel Lucas«, konec istega leta pa je posnel tudi skladbo »Ona nije više tu«. Ustvarjanje njegove avtorske glasbe se je začelo leta 2016 z balado »Pesem o naju«, ki sta mu sledila še disco funk singel »Play that song« in balada »Kot nekdaj«. Konec leta 2018 pa se je začelo pisati novo poglavje njegove glasbene poti, saj je s singloma »Sebe dajem« in »To sem jaz« napovedal izdajo svojega prvega avtorskega albuma »Sebe dajem«, ki je izšel spomladi 2019. Na njem se Samuel skoraj v celoti podpisuje pod glasbo, zato je album še toliko bolj oseben. Je mešanica popa, rocka in bluza s pridihom jazza, na njem Lucas daje resnično sebe in vse svoje glasbeno znanje in dušo. V sezoni jesen/zima 2010 je s svetovno prvakinjo v kombinaciji desetih plesov Nadiyo Bychkovo sodeloval v plesnem šovu Zvezde plešejo na TV Slovenija. Sodeloval je tudi v 3. sezoni oddaje Znan obraz ima svoj glas, kjer je navduševal z izjemnimi imitacijami eminentnih glasbenikov, kot so Bruno Mars, Oliver Dragojević, Whitesnake, Anastacia, Snow, Michael Jackson, Ray Charles, Ed Sheeran, Tina Turner in Andrea Bocelli, Halid Bešlić. Primorcu, ki obožuje morje in sonce, je bilo v veliko čast, da je leta 2019 prvič lahko sodeloval tudi na domačem festivalu - Melodijah morja in sonca. Profesionalno se z glasbo ukvarja in od nje živi že več kot 30 let, zadnja leta polni odre s svojim bandom »The Groove Station«, katerega članica je tudi njegova srednja hčerka Arijana (25). V začetku marca je izdal novo pesem z naslovom »Narod moj«, za katero je besedilo prišlo izpod peresa nekdanje evropske komisarke mag. Violete Bulc. Maja Založnik je v slovenskem prostoru s svojim neverjetnim vokalom prisotna že mnoga leta. Spremljali smo jo tako na različnih glasbenih izborih in oddajah, kot tudi na evrovizijskih tekmovanjih in koncertih v živo, kjer je izbranemu občinstvu predstavljala svoj bogat repertoar od popa, soula, rocka in funka. Velike uspehe je požela z visoko uvrstitvijo na The voice of Germany, kjer je opozorila nase kot talentirana pevka s super karizmatično prezenco. Majo smo lahko slišali v skupini Luminodoche, s katerimi je posnela  zgoščenko Tobogan, s soul in jazz pevcem in pianistom Urošem Perićem je izdala duet ''Sweet sugar honey'', s skupino Papas, kjer so našli skupni jezik v soul, blues ritmih, so posneli in izdali pesem ''Vzemi vse ti dam'', z reperjem Zlatkom je posnela duet v pesmi ''Ponos'', ki sta jo pela za slovensko olimpijsko reprezentanco. Leta  letu 2015 je začela sodelovat s srbsko skupino Moonshine iz Novega Sada in 2019. so izdali prvi avtorski album ''Pieces''(založba Dallas Records). Naša vrhunska vokalistka je bila povabljena in potrjena s strani Disneya za sinhronizacijo najnovejšega filma ''Levji Kralj'', kjer je v slovenščini zapela in sinhronizirala dve pesmi, kateri v originalu poje Beyonce. Leto 2020 je bilo za pevko prelomno. Postala je mamica, s tem pa je dobila energijo tudi za nove glasbene podvige. Konec leta je izdala pesem in spot za božično pesem ''Please come home for Christmas'', v sodelovanju z avtorjem Denisom Beganovićem - Kay Kay-jem. Pomladi 2021 je v maski nune nastopila v oddaji Zvezde pod masko in resnično opozorila na svojo prezenco in vrhunski vokal ter osupnila z nastopom celotno Slovenijo. April je za Majo nova prelomnica, saj izdaja pesem ''Voda sem, ti si dlan'', ki bo pokazala novo, prerojeno Majo. Tekst za pesem je napisala njena piarovka Kaly Kolonič, angleško verzijo Bruce R.F Smith, glasbo in aranžma pa sta naredila Andreas Bjorkman in Adriana Pupavac.

Gal Gjurin, slovensko kanadski pevec, multiinštrumentalist, skladatelj, producent in pesnik. V svoji 20 letni glasbeni karieri je izdal 17 avtorskih albumov, sodeloval je s številnimi slovenskimi glasbenimi in literarnimi imeni ter z imeni svetovne glasbene scene. Večinoma ustvarja v svojih matičnih studijih v Ljubljani in Torontu, hkrati pa je  glavni urednik svojih dveh neodvisnih založb. Je avtor številnih radijskih uspešnic, simfonične in filmske glasbe ter glasbe za plesne in dramske predstave. Igra prek 50 inštrumentov. Redno sodeluje s kvalitetnimi mladimi ustvarjalci ter jih podpira skozi producentsko pomoč v studijih in na mednarodnih mentorskih delavnicah. Zadnjih petnajst let je tudi stalni producent in soavtor albumov Vlada Kreslina, hkrati je dobitnik nagrade za najboljši šanson 2005, avtor prvo nagrajene pesmi na festivalu otroških popevk Brinjevka, dobitnik nagrade za najboljšo glasbo v oglaševanju leta 2019 na SOFu itd. Znan je tudi po udejstvovanju na številnih humanitarnih dogodkih in koncertih, med drugim s svojo sestro , pevko Severo Gjurin, a katero sta lani objavila tudi humanitarni duetni album »Srčno, v živo«. Med njegove večje koncertne dosežke spada tudi neprekinjena dvoletna koncertna turneja s simfoničnim orkestrom Cantabile. O njegovem koncertnem in studijskem delu pri nas ter v Kanadi in ZDA pričajo tudi dokumentarni filmi na RTV Slovenija. Gjurinov najnovejši angleški dvojni album »C« je sodeloval tudi v izboru za letošnjega kanadskega grammyja, hkrati pa je Gjurin na mednarodnem tekmovanju avtorjev v Nashvillu v ZDA dosegel naslov letošnjega polfinalista med 26.000 avtorji. Z Manco Fekonja ju veže že dolgoletno prijateljstvo, Manca pa je hkrati članica njegove stalne koncertne zasedbe. Pevka, inštrumentalistka, avtorica glasbe in besedil, pripravlja avtorsko gradivo za svoj letošnji glasbeni prvenec. Na radijskih valovih RTV Slovenija smo že lahko slišali njeno uspešnico “V Italijo”, z Galom pa je Manca prvič stala na odru že pri svojih 12-ih letih. Kmalu zatem ji je podaril eno svojih akustičnih kitar, ki jo še danes uporablja za skladanje v svojem domačem mini studiju. Pela je v številnih zborih, redno sodeluje s postonjskim kitaristom Vitalom Jurca, letos pa začenja tudi s študijem jazz petja. Tako kot Gal, je tudi ona zaljubljena v morje.

Roka Ferengjo najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Rok je skupino Rok'n'band ustanovil leta 1995, kjer je bilo takoj jasno, da skupina črpa navdih iz glasbe petdesetih; po izidu pesmi Moja mlada ljubica pa je 1997 skupina izdala album Da padeš dol in nemudoma doživela neverjeten uspeh. Pesem Jagode in čokolada, ki se nahaja na tem albumu, je danes zimzelena.  Tudi naslednji dve plošči, Kako me mika in V nevarni fazi postregli z malim morjem hitov, med katere zagotovo sodita še dve zimzeleni te zasedbe, Nika in Ostani še minuto. Rok je kasneje napolnil Sava center v Beogradu, z Neno Belanom je 2004 posnel album Elvis je živ, s katero je kar dvakrat razprodal veliko dvorano Cankarjevega doma. Do danes ostaja Rok Ferengja sinonim za kvaliteten rokenrol in na koncertih njegove skladbe poje staro in mlado. Erosi so kvartet, ki obstaja od leta 2014. Fantje od samih začetkov dajejo poudarek acapella petju, hkrati pa so vsi izvrstni inštrumentalisti. Nase so opozorili leta 2015 s svojo prvo avtorsko skladbo Kako naj jo pozabim. Vmes so nanizali lepo število nastopov, izdali veliko priredb in avtorskih skladb. Leta 2018 so na Slovenski popevki nastopili skupaj z Manco Špik, s katero so kasneje posneli še hit duet Bela barka; lani pa z Vilijem Resnikom še pesem Moja generacija, ki je nemudoma postala zimzelena. Erosi so: 1. tenor Matej Dolar, 2. tenor Miha Lesjak, 1. bas Dejan Korenak in 2. bas Jože Sadek.

Skupina Platana je nastala leta 1972 v Kopru in vse odtlej neprekinjeno glasbeno ustvarja in nastopa doma in v tujini. Posneli so več kot 100 avtorskih  pesmi na mali vinilni plošči, 8 kasetah in 4 zgoščenkah. Sodelovali na petih festivalih: Subotica in Opatija l. 1978 ter trikrat na MMSju: 1985, 1991,1995) . Večino avtorske glasbe in besedil je napisal kitarist Adrijan Baruca. Sodelovali pa so še z drugimi znanimi avtorji glasbe in besedil. Bili so spremljevalna skupina znanih pevk in pevcev: Tomislav Ivčič, Džo Maračič-Maki, Marjan Miše, Vladimir Savčič-Čobi, Moni Kovačič, Duško Lokin, Djani Maršan, Miro Ungar, Lidija Percan, Edvin Fliser, Tatjana Dremelj,  Miran Zadnik, Alfi Nipič, Elio Pisak in drugih. Danes skupino sestavljajo: Armando Baruca, Adrijan Baruca, Marino Marinac in Ervin Može.

Zasedba Gedore deluje že od srednješolskih let – nekateri njeni člani so nekdanji dijaki Srednje tehniške šole v Kopru. Svojo glasbeno kilometrino so člani pridobivali predvsem na primorsko krojenih zabavljaških šovih, spremljanju znanih primorskih izvajalcev (Slavko Ivančič, Rudi Bučar, Anika Horvat, Iztok Novak Easy, …). Svoj domicil imajo v Kopru in njegovi okolici. Šest jih je: Tomaž Boškin (vokal, harmonika, klaviature, pozavna), Mitja Bobič (klaviature, trobenta, vokal), Marko Hrvatin (kitara), Marko Toškan (bobni, vokal), Simon Markežič (bas kitara) in Jan Baruca (kitara in vokal), ki v zasedbi poskrbi tudi za miks in produkcijo skladb. Na MMS bodo zapeli pesem Ona. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Galerija

Spoštovani,
glede na vladni odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji z dne 6.5., ki predvideva podaljšanje veljavnih omejitev do 16.maja, ostajajo naša prizorišča z izjemo Gledališča Tartini Piran zaprta. 


Skupaj v boj za kulturo: tudi v Občini Piran podpiramo pobudo Pet pred dvanajsto!

Danes, v četrtek 29.4., smo ob 11.55 na Tartinijevem trgu v Piranu z balkona občinske palače ter z okna Tartinijeve hiše prisluhnili glasbi v živo. Zaigrala sta violinista Žiga Cerar in Ina Lorbek, sledil je nastop Jureta Lesarja na kitari. Varno in brez kršenja odlokov smo ponudili mimoidočim nekaj trenutkov užitka ob kulturi – v živo. Številni zbrani na trgu so toplo pozdravili vseslovensko pobudo in se strinjali, da je že skrajni čas za koncerte v živo. 

Pet pred dvanajsto! je pobuda Narodnega doma Maribor, ki ima za cilj jasno in glasno sporočilo: napočil je skrajni čas za odpiranje prizorišč ter dvoran in reševanje kulturnega sektorja.
Še nedolgo tega smo obiskovanje koncertov, opernih, baletnih, dramskih in kino predstav, razstav ter drugih kulturnih prireditev imeli za nekaj samoumevnega. Pandemija, z vsemi ukrepi brez razmisleka o umetnosti ter ustvarjalnosti, ki so kulturni sektor potisnili na rob preživetja, pa je prinesla spoznanje, da temu ni tako.  Zato pozivajo vse kulturne institucije, umetnike, ustvarjalce in druge posameznike, ki delujejo v kulturnem sektorju, da se v tem boju združimo. Le s skupno akcijo bomo odločevalcem dali vedeti, da smo sila, ki jo morajo jemati resno. Naj z balkonov kulturnih institucij in mestnih znamenitosti zazveni živa glasba, naj se zasliši živa beseda slovenskih pesnikov in dramatikov, naj mimoidoče razveseli likovna stvaritev ali plesna figura. Varno in brez kršenja odlokov ponudimo mimoidočim vsaj trenutek užitka ob kulturi – v živo.

Sodelujoči glasbeniki, ki so se prijazno odzvali povabilu:
Žiga Cerar je na Univerzi Mozarteum v Salzburgu prejel naziv magistrum artium. Od l. 2004 je bil zaposlen v orkestru Slovenske filharmonije, s katerim je nastopil na številnih turnejah po svetovnih prestolnicah pod taktirko priznanih dirigentov. Kot član komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je prejel Betettovo listino in Plaketo mesta Ljubljana za bogato kulturno udejstvovanje. Je tudi ustanovitelj godalnega kvarteta Quartissimo. Izkušnje, ki si jih je violinist Žiga Cerar pridobil v večletni koncertni karieri že vrsto let deli tudi na pedagoškem področju. Učence godal želi navdušiti predvsem za skupno muziciranje in orkestrsko igro. Z Ino Lorbek poučujeta na Glasbeni šoli Koper in Umetniški gimnaziji Koper. Ina Lorbek je bila tudi članica obalne godalne rock zasedbe Laurylin. Zaigrala sta skladbo Glasba na vodi G.F. Handla. 

Pirančan Jure Lesar je avtor glasbe in besedil, pevec, kitarist.  Jure je svojevrsten umetnik, ki z velikim občutkom preplete trd in neposreden kitarski zvok s tankočutnimi in iskrenimi besedili, ki jih na slovenski glasbeni sceni običajno pogrešamo (vir: Muzikaobala). Za seboj ima dva izvrstna albuma s svojo nekdanjo rock skupino Eskobars, na katerih je avtor glasbe in besedil, pevec in kitarist. Leta 2018 je izdal avtorski prvenec Zemljin sin, pravkar pa je izšel njegov drugi album Je kaj novega, ki ga je napovedal s singli Je kaj novegaParfumŽeja in Si kaj utrujena. Številnim zbranim na trgu je zapel in zaigral tri skladbe: Ameriški film, Prihajam domov in Zemljin sin.

Skupaj podprimo #petpreddvanajsto, #kulturaživi, #vbojuzakulturo.

Galerija

Javni razpis za udeležbo na 40. festivalu Melodije morja in sonca 2021

Avditorij Portorož - Portorose z današnjim dnem objavlja javni razpis za udeležbo na 40. festivalu Melodije morja in sonca,  ki bo 10. julija 2021 ob 21. uri v Amfiteatru Avditorija Portorož. Rok za prijavo je do vključno 9. 4. 2021 do polnoči.

Štirideseto izvedbo festivala smo nekoliko osvežili in, ker gre za »koronsko« leto, tudi prilagodili; novosti in spremembe v javnem razpisu so sledeče:

  • - prijave skladb potekajo izključno po spletu ,
  • - na festivalu bo predstavljenih 12 skladb in ne več 14, od tega bodo 3 avtorji ali izvajalci povabljeni, in 9 izbranih,
  • - skladbe bodo trajale največ 3.3 minute,
  • - število izvajalcev na odru bo največ 5,
  • - vrstni reda nastopa bo določen glede na dinamiko skladb in število nastopajočih,
  • - v glasovanju sodelujejo strokovna žirija, izbrane radijske postaje, javnost s telefonskim glasovanjem - televoting),
  • - funkcijo odločanja in priprave festivala prevzema organizacijski odbor.

Glasbenike in glasbene ustvarjalce vabimo k sodelovanju.
Prijave sprejemamo izključno na s
pletnem obrazcu ⇒ ⇒ https://avditorij.si/si/mms/prijava

Gradivo razpisa in pravilnik:

Javni razpis za udelezbo na 40 festivalu MMS 2021.pdf
Priloga 1 (izjava za 40 festival MMS 2021).pd  
Priloga 2 (specifikacija za izvedbo skladb v živo na 40 festivalu MMS 2021).pdf
Pravilnik 40 festivala MMS 2021.pdf

Gradivo razpisa in pravilnik v italijanskem jeziku:

Bando di concorso per la partecipazione al 40 festival MMS.pdf
Allegato 1 (dichiarazione per il 40 festival MMS).pdf
Allegato 2 (linee guida per l'esecuzione dei brani dal vivo al 40 festival MMS).pdf
Regolamento del 40 festival MMS 2021.pdf

Galerija

Otvoritveni koncert 42. Piranskih glasbenih večerov: Oksana Pečeny Dolenc in Anja Kožuh

Pod arkadami Križnega hodnika Minoritskega samostana sta na sinočnjem otvoritvenem koncertu 42. Piranskih glasbenih večerov nastopili violinistka Oksana Pečeny Dolenc in (solo) harfistka Anja Kožuh. Po pozdravnem nagovoru podžupanje Občine Piran Manuele Rojec in direktorice Dragice Petrovič, sta vrhunski glasbenici zaigrali Giuseppa Tartinija, s čimer smo se v Avditoriju Portorož poklonili 250.obletnci maestrove smrti; sledile so skladbe C. Saint-Saensa, I. Albeniza in A. Piazzolle. Poslušalci so ju nagradili z iskrenimi aplavzi in vidno ganili vrhunsko violinistko, ki jo ima naše občinstvo še prav posebej rado.   

Foto: Jadran Rusjan.

Galerija

Obvestilo imetnikom Abonmajčka: Predstava Čarobni prašek prestavljena v novo abonmajsko sezono

Spoštovani imetniki Abonmajčka,

obveščamo vas, da bo abonmajska predstava Čarobni prašek, ki je zaradi epidemije marca odpadla, vključena v prihodnjo abonmajsko sezono 2020/21.

Abonmajček 2020/21 bo sestavljalo 5 predstav, poleg Čarobnega praška še štiri novo izbrane. Tisti, ki boste ostali naši abonenti v prihodnji sezoni, boste ob nakupu zanj plačali nižjo ceno. V kolikor Abonmajčka ne boste obnovili, si boste Čarobni prašek lahko ogledali za izven, predvidoma od oktobra/novembra dalje (izdali vam bomo novo vstopnico – sedišče).
Vpis Abonmajčka 20/21 bo potekal predvidoma od sredine septembra do sredine oktobra. V kolikor uprizoritve v letu 2020 ne bodo možne, jih bomo prestavili v prihodnje leto (lahko bosta v istem mesecu na ogled dve abonmajski predstavi).

Za razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo in želimo, da se kmalu snidemo na gledaliških predstavah.

 

Možnost vračila kupnine za koncert Modrijanov v Avditoriju Portorož do 14.6.2020

Imetnikom vstopnic za koncert Modrijanov, ki ga je organizator KUD Modrijani 27.3.2020 pri nas odpovedal, sporočamo, da bodo te veljale za nadomestni termin, ki pa bo znan po sproščanju ukrepov. V kolikor pa kljub temu želite vračilo kupnine, se morate obrniti na prodajno mesto, kjer ste vstopnice kupili. Če ste jih kupili pri naši blagani v Avditoriju, nas čim prej prosimo pokličite na 05/ 676 67 77 in se bomo dogovorili glede vračila, ki pa je možno le do 14.6.2020.

Najlepša hvala za razumevanje in lep pozdrav.
Avditorij Portorož


Več informacij o odpovedanih ali prestavljenih dogodkih v sistemu Eventim najdete posebni podstrani COVID-19 - https://www.eventim.si/si/vstopnice/corona-information--566/promo.html

Odpoved spominske slovesnosti v Strunjanu, v petek, 20.3.

Prireditelji Občina Piran, Krajevna skupnost Strunjan in Združenje borcev za vrednote NOB Občine Piran sporočajo, da spominska slovesnost v Strunjanu, v petek, 20.3. pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja v Strunjanu, odpade.

Zahvaljujejo se za razumevanje.

ODPOVED prireditev do preklica odredbe Ministrstva za zdravje

Spoštovani obiskovalci,

skladno z odredbo Ministrstva za zdravje je prepovedano zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 100 ljudi. Zato smo v Avditoriju Portorož  vse prireditve odpovedali do preklica odredbe.
O nadomestnih datumih prireditev kot tudi o izvedbi ostalih prireditev vas bomo sproti obveščali na spletni strani www.avditorij.si  in na družbenih omrežjih.

Za razumevanje se zahvaljujemo.

 

 

OI JSKD Piran odpoveduje prireditve 10.3. ter 16. in 17.3.

Prireditelja IO JSKD Piran in ZKD Piran obveščata, da zaradi povečane stopnje tveganja prenosa novega koronavirusa ODPOVEDUJEJO prireditve: Območno srečanje otroških gledaliških skupin (jutri, 10.3. v Gledališču Tartini Piran) ter Reviji otroških in mladinskih pevskih zborov (16. in 17.3.v Avditoriju Portorož).

Za razumevanje se zahvaljujejo.

Slovesnost Športnik Občine Piran 2019 prestavljena

Slovesna podelitev nagrad športnikom Občine Piran, ki je bila predvidena v petek, 28. februarja 2020, ob 18. uri v Avditoriju Portorož, je prestavljena za določen čas. Vsem športnikom, gostom in medijem se iskreno opravičujemo za nevšečnosti ter jim sporočamo, da bodo pravočasno obveščeni o nadomestnem terminu.

Najlepša hvala za razumevanje.
Športni in mladinski center Piran

Koncert ob 250. obletnici smrti Giuseppeja Tartinija prestavljen

Projekt Tartini 250

Otvoritveni koncert ob 250. obletnici smrti Giuseppeja Tartinija:
Novi komorni orkester Ferruccio Busoni, dirigent Massimo Belli in solist Salvatore Accardo, violina

Spoštovani, obveščamo vas, da je koncert ob 250. obletnici smrti Giuseppeja Tartinija, ki je bil predviden v sredo, 26. februarja 2020, ob 20. uri, v Gledališču Tartini Piran organizator iz preventivnih razlogov prestavil za določen čas. Vsem gostom se iskreno opravičujemo za nevšečnosti ter jih obveščamo, da bodo pravočasno obveščeni o nadomestnem terminu.

Lep pozdrav, Tartini 250 


Progetto Tartini

Concerto d’apertura per il 250 ° anniversario dalla morte di Giuseppe Tartini:
Nuova orchestra da camera »Ferruccio Busoni«, direttore Massimo Belli e Salvatore Accardo, violino

Gentilissimi, Vi informiamo che il concerto per il 250 ° anniversario della morte di Giuseppe Tartini, in programma mercoledì 26 febbraio 2020, alle 20:00 al Teatro Tartini di Pirano, è stato rinviato dall'organizzatore per motivi di prevenzione. Ci scusiamo sinceramente con tutti gli ospiti per l'inconvenienza. La data del rinvio verrà comunicata non appena la situazione lo renderà possibile.

Cordiali saluti,Tartini 250

Koncert Zlatko in Optimisti odpade

Spoštovani! 

Obveščamo vas, da zaradi premajhnega interesa odpovedujemo koncert Zlatka in optimistov, ki je bil predviden za petek, 20.12.2019. Vsem, ki ste se koncerta želeli udeležiti, se vam zahvaljujemo za razumevanje. Kupci vstopnic bodo prejeli kupnino povrnjeno. 

Organizator KŠOP

Slovesnost ob prazniku Občine Piran - Zlati Grb Giuliu Ruzzierju

Popotovanja po poteh in stranpoteh Istre in Istranov, kot jih je v svojih delih upodabljal letošnji prejemnik Zlatega grba Giulio Ruzzier, so bila rdeča nit sinočnje slovesnosti ob prazniku Občine Piran. Popotovanja sta mojstrsko povezovala simpatična Miriam Monica in Igor Štamulak, nastopili pa so odlični Denis Beganovič in Maja Bijelica, Jure Lesar, Teo Colori in Momento Cigano, pa Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot Piran ter Mladinski pevski zbor OŠ Cirila Kosmača Piran z zborovodjo Smiljano Steinbacher. V Beli dvorani so na ogled postavili slike otrok iz vrtca La coccinella. Slovesnost je režiral Ivan Loboda.
Fotografije: Jadran Rusjan.

Galerija

Solinarski praznik 2019

Včeraj so obiskovalci Pirana lahko pobrskali po spominkih na solinarski tržnici, si ogledali predstavitev solinarskega orodja, pokušali piransko sol in jo primerjali z drugimi vrstami soli, doživeli solinarski ritual za srečo, pa se udeležili iskanje skritega zaklada, prisluhnili glasbi mandolin in Pihalnega orkestra Piran ter folklornemu plesu, občudovali črno-bele fotografije o solinarstvu in slike umetniških skupin SI G.Tartini...po napornem delu na solnih poljih se je v mesto vrnila Solinarska družina, tam je bila tudi skupina v kostumih Al tempo di Tartini; pozno popoldne jih je nagovoril piranski podžupan Karlo Radovac, za dobro letino je sledil še blagoslov piranskega župnika. Za spomin na letošnji Solinarski praznik so prejeli še nekaj ščepcev soli... Fotografiral je Jadran Rusjan.

Galerija

Portoroške noči 2019: Cubismo in Jan Plestenjak ter ognjemet

Na sinočnjem prvem večeru Portoroških noči 2019 je koncertirala priljubljena hrvaška skupina Cubismo. Številni poslušalci na portoroški plaži so se zabavali ob ritmih salse in jazza, mnogi so se tudi zavrteli. Legenda slovenske zabavne glasbe Jan Plestenjak je na sobotni večer razgrel srca oboževalcev, ko so se zabavali in prepevali njegove uspešnice. Z luno obsijano nebo je še ozaljašal tradicionalni ognjemet. Hvala vsem, ki ste bili z nami na Portoroških nočeh 2019!
Foto: Jadran Rusjan.

Galerija

Začel se je Poletni festival Piran 2019

Sinoči so plesalci Mladega slovenskega baleta in solisti slovenskega baleta nastopili na prvih dveh predstavah letošnjega Poletnega festivala Piran: na ogled sta bili za otroke La Fontainove basni ter Dama s kamelijami. Drevi ob 21.uri bodo uprizorili celovečerno predstavo Romeo in Julija, sledile bodo še predstave v soboto in nedeljo. Vstopnine ni.
Fotograf: Jadran Rusjan.

Galerija

Poziv za oddajo prodajnih mest na stojnici na Solinarskem prazniku 2019

Z današnjim dnem objavljamo javni poziv za oddajo prodajnih mest na stojnicah za Solinarski praznik. Prireditev bo na Tartinijevem trgu v Piranu v soboto, 24.avgusta 2019, med 10. in 20.uro. V tem času je predvidena stojnična ponudba, pri kateri lahko sodelujejo razstavljalci z raznolikim trgovskim blagom s solinarskimi motivi, domačimi izdelki umetnostne in rokodelske obrti, naravno kozmetiko, kulinarično ponudbo, kjer je ena od sestavin tudi sol sečoveljskih ali strunjanskih solin....

Rok za prijavo je 8.avgust 2019. Vloge sprejemamo na naslov Avditorij Portorož-Portorose, Senčna pot 8A ali na e-naslov: info@avditorij.si

Dokumenti: 

Prijavnica_za_uporabo_prodajnega_mesta_na_stojnici_Solinarski_praznik_24avgusta19.pdf
Pogoji_sodelovanja_na_Solinarskem_prazniku_24avgusta19_prvi.pdf

Pogoji_sodelovanja_na_solinarskem_prazniku24avgusta19_drugi.pdf

Trio Muhadinović iz Črne Gore na 41. Piranskih glasbenih večerih

Mladi glasbeniki - Milica, Lazar in Ivanka Muhadinović - so sinoči odigrali tretji koncert 41.Piranskih glasbenih večerov. Prisluhnili smo skladbam za flavto in harmoniko skladateljev J.S.Bacha, Glinke, Elerja, Muczyinskega in Piazzole. Kot zanimivost naj povemo, da smo harmoniko sinoči poslušali prvič nasploh na festivalu. Poslušalci so z aplavzi potrdili in nagradili bravuroznost mladih glasbenikov.
Foto: Avditorij Portorož, BJ.

Galerija