Vpis GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 2024/2025

Županova Micka

Prešernovo gledališče Kranj

Anton Tomaž Linhart

Režiser / Regia Vito Taufer

Igralci / Con Vesna Pernarčič, Borut Veselko, Darja Reichman, Tine Oman k. g., Rok Vihar k. g., Matjaž Višnar k. g., Pavel Rakovec k. g., Robert Kavčič k. g., Ciril Roblek k. g.

 Duhovita interpretacija Linhartove komedije

Županova Micka, prvi Linhartov dramski poskus v slovenščini (1789), nadaljuje tradicijo klasične evropske komedije in je kljub predelanemu prevodu igrice avstrijskega dramatika J. Richterja Podeželski mlin, izvirna v narodnostnem nasprotju med kmečkim življem in plemstvom.

Enodejanko, kakršno v Prešernovem gledališču Kranj uprizarjajo že dobri dve desetletji, je režiser otel prislovične zaprašenosti prvega slovenskega besedila, ji zabrisal večno poudarjanje poteze razrednega antigonizma in iz komediografove preprostejše veseloigre ustvaril odrsko, človeško in socialno domišljeno predstavo, ki bistroumno hudomušno in blago nostalgično spregovori o trajnejših lastnostih in življenjskih gibalih v nas.

Županova Micka – velika nagrada na 32. Tednu slovenske drame za najboljšo uprizoritev v celoti
Rok Vihar – nagrada zlati brk za vlogo Anžeta na 11. Dnevih Zorana Radmilovića, Zaječar

Paradiž

Slovensko ljudsko gledališče Celje

 atteo Spiazzi

Režiser / Regia Matteo Spiazzi

Igrajo / Con Žan Brelih Hatunić, David Čeh, Maša Grošelj, Lucija Harum, Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik, Branko Završan

 Sodobna pravljica, ki slavi življenje – z enakimi možnostmi za vse

 Paradiž je grenka komedija, ki humor združuje z bridkostjo, žalost z izgubo ter melanholijo s sočutjem in prikazuje življenje skupnosti oskrbovancev v domu starejših v manjšem slovenskem kraju. Temo staranja vpeljuje skozi povezane teme izključenosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter telesnega in duševnega zdravja, zgodbe posameznih likov pa mozaično gradi iz spominov, ki starostnikom zbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo. Glavni jezik te nebesedne uprizoritve, ki o vrednosti življenja razpravlja z edinega mogočega položaja – na koncu časovnega traku, v bližini smrti, so maske Alessandre Faienza, ki jim je odlično ubrana igralska ekipa z neverjetno natančno govorico svojih teles, vdihnila življenje.

Paradiž – žlahtna komedija po izboru strokovne žirije in po izboru občinstva na 32. festivalu Dnevi komedije, Celje

Velika nagrada Večernjega lista za najboljšo predstavo v celoti na 48. Dnevih satire Fadila Hadžića

Trije milijoni minut

Mestno gledališče ljubljansko

Jose Cabeza

Prevajalec / Traduzione Ignac Fock

Režiserka / Regia Barbara Hieng Samobor

Igrajo / Con Judita Zidar, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Ana Pavlin k. g./Diana Kolenc k. g., Klara Kuk k. g., Jana Zupančič

Psihološki triler

 Štiri prijateljice in ustanoviteljice uspešnega podjetja poleg uspeha in skupnih spominov druži tudi »poslovna skrivnost« – davčna utaja. Ker jim sledi finančna policija, ki lahko vsak čas zahteva vpogled v računalnike in druge dosjeje, jim odvetnica ponudi izhod: če ena izmed družabnic prepiše zatajeni dobiček nase, bo krivda padla le nanjo. Ta, ki bi se žrtvovala, bi šla v zapor za predvidenih sedem let ter rešila preostale tri in tudi podjetje. Vznemirjena četverica zato najame mediatorko, ki naj bi jim pomagala doseči (spo)razumno izbiro, elementi podjetniškega trilerja in kriminalne drame pa se med mediacijo sprevržejo v napeto igro psihologij ...

Uprizoritveno besedilo je nastalo na podlagi scenarija za film 7 let (7 años) Joséja Cabeze, prvega filma, ki ga je spletni ponudnik video vsebin Netflix posnel v španskem jeziku.

Vse zastonj! Vse zastonj! / Sotto paga! Non si paga!

Prešernovo gledališče Kranj

Dario Fo

Prevajalec / Traduzione Gašper Malej

Režiserka / Regia Ajda Valcl

Igrajo / Con Vesna Pernarčič, Aljoša Ternovšek, Vesna Slapar, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Dominik Vodopivec, Jure Pogačar

Proletarska komedija

Duhovita, a hkrati ostra družbenokritična farse se začne tik po uporu v trgovinskem centru, ko ženske zaradi ponovnega dviga cen osnovnih živil sprva zanje zahtevajo polovično ceno, kasneje pa jih preprosto stlačijo pod obleke in z njimi odkorakajo domov. Svojo uporniško gesto morajo skrivati tako pred policijo kot pred svojimi »pravičniškimi« zakonskimi partnerji, zaradi česar se tudi junakinji komedije Antonia in Margherita odločita, da bosta svojima partnerjema prikrili sporno »proletarsko nabavo« in ju poskušali prepričati o svoji »nenadni« nosečnosti. Od tu naprej se absurdni zapleti vrstijo iz prizora v prizor, pri čemer pa Fojeva komedija, napisana 1974 kot odgovor na tedanjo politiko »zategovanja pasu« najrevnejših, nikoli ne zdrsne v burkaštvo.

Vse zastonj! Vse zastonj! – žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 31. Dnevih komedije, Celje

Vesna Pernarčič – žlahtna komedijantka po izboru strokovne žirije za vlogo Antonie na 31. Dnevih komedije, Celje

Ajda Valcl – žlahtna režiserka po izboru strokovne žirije na 31. Dnevih komedije, Celje

O snegu in ljubezni / Di neve e d’amore

Slovensko stalno gledališče in Zavod Godot

 Marko Sosič

Režiser / Regia Tadej Pišek

Igrajo / Con Tadej Pišek, Mojca Špik, Inan Du Swam, Marjan Peternel

Med monodramo, plesno predstavo in koncertom

Uprizoritev, nastala po romanu Kratki roman o snegu in ljubezni Marka Sosiča, je pripoved o ljubezni v času nasilja, o strahu, izgubah in nemoči pred najbližjim, pa tudi o sinovih, ki zanikajo preteklost staršev, ter o razgradnji družinskih odnosov, v katere se zajeda politična klima nestrpnosti in fašizma. Je intimna pripoved in krik posameznika, ki nemo opazuje, kako sovraštvo, strah, ignoranca, ki jih v svetu vzpodbujajo politični in gospodarski interesi, počasi razkraja najbolj intimno in varno okolje – družino.

Tako roman kot uprizoritev zaznamuje sobivanje različnih ravni dogajanja, konkretnih dejanj, misli ali spominov, ki odnose obravnavajo z različnih zornih kotov, zaradi česar se predstava giblje med monodramo, plesno predstavo in koncertom.

Tadej Pišek – nagrada zlati lev za priredbo besedila Roman o snegu in ljubezni, za režijo in igro na 25. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev, Umag

Pegule

Avditorij Portorož – Portorose

 Iztok Mlakar

Režiser / Regia Vito Taufer

Igrajo / Con Iztok Mlakar, Vesna Pernarčič/Marjuta Slamič, Urška Taufer, Peter Harl, Ilija Ota

Glasbeniki / Musicisti David Šuligoj, Roman Kobal, Matjaž Švagelj

Komedija v tradiciji commedie dell'arte z duhovitimi dialogi in songi

Elvira in Ugo sta reven zakonski par, ki zaradi deložacije ostane na cesti. Da v zimskem viharju ne bi zmrznila, se zatečeta v bogataško vilo, ki jo je lastnik, ne ravno največji prijatelj zakona, kot kaže, v paniki zapustil. Kot se spodobi za dva razsodna človeka v stiski, se najprej spreta na življenje in smrt, zatem pa nenadoma pozvoni pri vratih; zaplet in zmešnjavo najprej povzroči srečanje z morilcem, nato še s parom na drugi strani socialne in etične lestvice, bogatim podjetnikom in njegovo ženo, kajpada brezbrižnima do stiske drugega …

Tudi Pegule, peta in povsem avtorska komedija Iztoka Mlakarja, ki že z naslovom aludiraja, da gre za niz nesrečnih dogodkov, ki se dogajajo vrsti nesrečnih posameznikov, pri čemer so zanje običajno sami krivi, odlikujejo duhoviti in v verzih izpisani dialogi ter songi, še posebej zadnji, ki vam bodo še dolgo odzvanjali v ušesih.

Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford?

Teater Tivoli, Mini teater in Cankarjev dom

 Jean Marbœuf

Prevajalka / Traduzione Diana Koloini

Režiser / Regia Nikola Ljuca

Igrata / Con Jana Zupančič, Nataša Barbara Gračner

Brezčasna zgodba o blišču in bedi Hollywooda

Čeprav zvezdniški spor med hollywoodskima divama Bette Davis in Joan Crawford, ki sta druga drugi prekrižali pot le pri sodelovanju pri kultnem filmu Kaj se je zgodilo z Baby Jane?, sega v 30. leta preteklega stoletja, fascinacija nad sovražnim konfliktom uspešnih žensk ostaja. Vprašanja, ki jih njuna zgodba  odpira, so namreč aktualna še danes, saj tematizirajo uspeh, tekmovalnost, rivalstvo, egoizemm, emancipacijo v industriji moških, staranje, lepoto, osamljenost in pozabo. Uprizoritev, ki nas vodi skozi bojno polje rivalstva, kjer so dovoljena vsa igralska sredstva in triki, s filmskim principom snemanja s kamero nadgrajuje meje klasičnega gledališča, saj doda element »od blizu«, z njim pa gledalcu vtis, da je intimni opazovalec in skorajda vpleten v dogajanje.