05 676 67 77 | info@avditorij.si

Gledališki abonma 2017 / 18 - opis predstav

GLEDALIŠKI ABONMA AVDITORIJA PORTOROŽ-PORTOROSE

Gledališki abonma za sezono 2017/18 vključuje 6 gledaliških predstav, od tega 5 komedij in 1 dramo. Uprizorjene bodo od oktobra do aprila 2018, praviloma ob sobotah. Datumi uprizoritev posameznih predstav bodo objavljeni v mesečnikih in drugih promocijskih gradivih.

Cena abonmaja je 70 €, za študente in dijake 35 €. 
Nudimo možnost plačila na dva obroka: prvega boste vplačali ob vpisu oziroma najkasneje do 30. junija 2017, drugega pa do 29. septembra 2017.

DARILO: ob nakupu abonmaja do 30. junija 2017 vam bomo podarili brezplačno vstopnico za 37. Festival melodije morja in sonca, ki bo 8. julija 2017 v Amfiteatru Avditorija Portorož.

VPIS ABONMAJA bo potekal med 1. junijem in 29. septembrom 2017.

Pridružujemo si pravico do spremembe programa. 

 

  Abonmajska knjižica

 


SNG Drama Ljubljana
komedija
Po motivih Kralja Ubuja Alfreda Jarryja; zbrana dela kolektiva Ubu
KRALJ UBU  / Ubu roi

Režiser: Jernej Lorenci
Zasedba: Jernej Šugman, Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Klemen Slakonja, Sabina Kogovšek / Vojko Zidar, Boris Mihalj, Gregor Zorc, Žan Perko

Premiera: 30. januar 2016
Trajanje: 160 minut, z odmorom

Divja komedija o zlobi in pohlepu

Škandal, ki je leta 1896 ob premieri Kralja Ubuja komaj triindvajsetletnega Alfreda Jarryja razdelil občinstvo, je nepričakovano napovedal dogajanje v dvajsetem in očitno tudi v enaindvajsetem stoletju, tako na področju umetnosti kot v družbenem življenju. V umetnosti je Kralj Ubu napovedal avantgardne tokove, ki so pometli s tradicionalnimi oblikami, tako nadrealizem, dadaizem kot celo dramo in gledališče absurda in poznejši ludizem. Družbi pa je napovedal pohod pohlepa in brezobzirno morijo. Vse to v obliki objestne in obešenjaške igre z obilico črnega humorja in brez vsakršnih zadržkov.

Brezobzirni, pohlepni, pogoltni in v resnici strahopetni Ata Ubu, ki ga k divjaškemu prevzemu oblasti in k še bolj okrutnemu totalitarnemu vladanju spodbuja njegova žena, Mama Ubu, parodirana različica Lady Macbeth, vzbuja obilo aluzij. Lahko bi celo rekli, da ima vsak čas svojega kralja Ubuja.

Iz gledališkega lista
Že sama izbira dramskega teksta, ki je poleg premnogih oznak dobil tudi svoje mesto kot podoba napada na samozadostnost buržoazije, se nujno sreča z vprašanjem šokantnosti principov, ki jih uporablja to približno sto dvajset let staro besedilo, ki je ob svojem nastanku osupnilo in razvnelo občinstvo. Kljub temu, da izbira besed (kot je npr. »merdre« − v prevodu Primoža Viteza »ždrek«) nima več takega vpliva na današnje gledalce, je specifika in edinstvenost Ubujeve šokantnosti/revolucionarnosti ravno v tem, da ne vzpostavlja direktne kritike sprevržene logike človeštva, temveč na njej temelji ter nanjo prisega z vsem srcem. Prav s tem, ko izhaja iz te sprevržene logike, jo postavlja pod vprašaj. Kralj Ubu je kot figura lahko problematičen le, če v knjigi dram sam leži na polici, takoj ko pa zaživi na odru, se s to gesto izpostavi očem ljudi, ki s svoje distance prepoznajo in umestijo njegove principe v njim znano življenje.
Katja Markič: Princip UBU ali človek od fašizma do fetišizma (odlomek)


Nagrade
Jernej Šugman nagrada Mladena Crnobrnje Gumbka – glavna nagrada za moško vlogo (Dnevi satire Fadila Hadžića)
Boris Mihalj posebno priznanje za avtorstvo sklepnega monologa v uprizoritvi (Dnevi satire Fadila Hadžića)
Zlati lovorjev venec za najboljšo uprizoritev
Jernej Lorenci Zlati lovorjev venec za najboljšo režijo
Jernej Šugman Zlati lovorjev venec za najboljšo igralsko stvaritev
Jernej Šugman Borštnikova nagrada za igro
Borštnikova nagrada za kolektivno avtorsko idejo celostnega oblikovanja odmora


Festivali
40. Dnevi satire Fadila Hadžića (2016)
56. Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (2016)
51. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor (2016)


SNG Nova Gorica
črna komedija
Matei Vişniec: STARI KLOVNI / Petit boulot pour vieux clown
Avdicija
Prva slovenska uprizoritev

Režiser: Jaša Jamnik
Zasedba: Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Gojmir Lešnjak – Gojc k. g.

Premiera: 16. november 2016
Trajanje: 90 minut, brez odmora

V predprostoru brez oken visi na vratih oglas za delo. Konkurirali bodo, kot vse kaže, trije stari znanci. Ostarela cirkusanta Filippo in Niccolo sta bila včasih slaven tandem, a njuno tovarištvo je sedaj na preizkušnji, saj je na voljo le ena »majhna vloga za starega klovna«. Kmalu se jima v čakanju na začetek avdicije pridruži še Peppino, ki je bil njun učitelj in mentor. Nad radostnim snidenjem ves čas visi tesnoba in napetost; vsi trije so zapredeni v obup, saj so pozabljeni in obsojeni na trpko samoto. Vseeno še vedno upajo, da jim bo prihodnost nemara le prinesla novo priložnost za nastop. Utrujeni od čakanja se ob zvokih cirkuškega orkestra razživijo in začnejo predstavljati svoje najboljše točke ... 

Matei Vişniec (1956), romunski avtor, pesnik, novinar, filozof in sanjač, ki je zaradi cenzure emigriral v Francijo, je napisal čez dvajset odrskih iger, večinoma v francoščini; prevedene so v osemnajst jezikov. Je najpogosteje uprizarjani romunski avtor in zadnja leta tudi najpogosteje uprizarjani evropski avtor. V Sloveniji smo ga prvič predstavili v našem gledališču decembra 2014 z uprizoritvijo lirične komedije Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu.

Tokrat smo se navdušili nad nostalgično črno komedijo Stari klovni, ki skozi komično formo osvetljuje globoko eksistencialno stisko. V čakanju ostarelih brezposelnih klovnov na avdicijo se ne izrisuje samo strah pred vse večjo brezposelnostjo, ampak tudi vprašanje, kdaj je posameznik v svetu, ki slavi mladost in lepoto, prestar za trg dela. Besedilo je obenem  svojevrsten poklon gledališču absurda, zlasti Beckettovi igri Čakajoč Godota, v kateri sta pred leti blestela naša igralca Radoš Bolčina in Iztok Mlakar. Tokrat bo z njima »čakal« še Gojmir Lešnjak Gojc, zadnja leta stalni gost novogoriškega gledališča.

Režiser Jaša Jamnik je v novogoriškem gledališču oblikoval že deset predstav, s katerimi je ne glede na žanr vselej nagovoril kar najširši krog gledalcev.


SLG Celje
song komedija
Kristof Magnusson: MOŠKI BRLOG / Männerhort
Prva slovenska uprizoritev

Režiser: Sandy Lopičić
Zasedba: Andrej Murenc, Vojko Belšak, Damjan M. Trbovc, Tarek Rashid, Tanja Potočnik

Premiera: 1. december 2017

Kristof Magnusson (1976, Hamburg) je pisatelj, dramatik in prevajalec islandsko-nemškega porekla, ki živi in ustvarja v Berlinu. Poleg romanov in dram piše tudi kratke zgodbe in reportaže tako za nemške kot tuje časopise. V nemščino je prevedel številna islandska besedila.  Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Njegovo pisanje odlikuje komičnost, lahkotnost in zabavnost.

Svetovno slavo mu je prinesla komedija Moški brlog, ki je bila prvič uprizorjena leta 2003 v gledališču Schauspiel Bonn in je čez noč postala kultna uspešnica. Do sedaj jo je uprizorilo več kot 80 gledaliških hiš po Evropi (Nemčija, Poljska, Češka, Finska, Švica, Slovaška …), med drugim so jo uprizorili tudi v Turčiji. Leta 2014 so po komediji posneli tudi istoimenski film.

Moški sovražijo šoping! Ni hujšega kot soboto preživeti v nakupovalnem centru, spremljati ženo in jo spodbujati pri njenih nakupih. Zato se trije prijatelji vsako soboto izmuznejo svojim ženam in si najdejo zatočišče v kleti nakupovalnega centra, svoj brlog, kjer se počutijo varne in lahko počnejo »moške« stvari, medtem ko njihove žene šopingirajo do nezavesti. Njihovi »moški« opravki so poležavanje na kavču, pitje piva, spremljanje nogometa in pritoževanje nad ženami. V njihovi moški idili jih zmoti gasilec, ki jim najprej pojasni, da vse, kar počnejo, ni dovoljeno, potem pa se tudi sam hitro pridruži skupini.

Režiser Sandy Lopičić (Stuttgart, 1973) je vsestranski glasbeno-gledališki nemško-bosansko-avstrijski multitalent: pianist, skladatelj, gledališki režiser in igralec. V Drami SNG Maribor je zrežiral songdramo Večno mladi, ki je na Dnevih komedije 2016 prejela nagrade žlahtna komedijantka, žlahtni režiser, žlahtna komedija po izboru strokovne žirije in po izboru občinstva.

Komedija Moški brlog se poigrava s številnimi moško-ženskimi stereotipi in razkrije humoren pogled na odnose med moškimi in ženskami, tokrat z moške perspektive. Duhovito komedijo o medsebojnih odnosih, potrošništvu in moškem prijateljstvu bodo še dodatno popestrili številni glasbeni hiti v živo.   


SNG Drama Maribor
komedija
Aleksej Nikolajevič Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA / Старомодная комедия

Režija: Ajda Valcl
Zasedba: Milada Kalezić, Bojan Maroševič

Premiera: 3. februar 2017
Trajanje: 75 minut, brez odmora

Očarljiva komedija o ljubezni v zrelih letih

Staromodna komedija, ki jo je leta 1975 spisal dramatik in vodja Moskovskega dramskega studia Aleksej Nikolajevič Arbuzov (1908–1986), je očarljiva zgodba o ljubezni v zrelih letih.

Odštekana in simpatično svojeglava gospa Lidija Vasiljevna je poklicana h glavnemu zdravniku sanatorija, ker kali red in mir, odkar je prišla. Njeno šestdnevno bivanje je sprožilo val pritožb in doktor Rodion Nikolajevič v vsej svoji karieri še ni imel tako "nenavadne bolnice". Lidija namreč že pred sončnim vzhodom svoje sosede zbuja z glasnim recitiranjem in s petjem, ponoči jim ne da spati, ker skozi okno pleza na vrt, da bi se, kot sama pravi, naužila mesečine, da bi tavala do morja in bila sama z naravo. Zdravnika Rodiona Nikolajeviča "zmešano bitje" s spremenljivim značajem nervira, razburja, a hkrati se mu, na nek prismuknjen in medicinsko nepojasnjen način, zdi z vsakim novim srečanjem bolj zanimiva in privlačna. Srečanja dveh "osamelcev" vodijo skozi prisrčne nesporazume, burne prepire in soočenja z "nepremostljivimi" razlikami, a hkrati zid, s katerim sta pred svetom zavarovala svojo ranljivost, po malem popušča. V triintridesetih dneh se je poletna vročica naselila tudi pod njuno trdo kožo in napoved pravi, da se obeta zanimiva in topla jesen. "Živeti dolgo je coprnija. Živeti zanimivo – to je naloga."

Staromodna komedija v režiji obetavne mlade režiserke Ajde Valcl in v interpretaciji dveh mariborskih igralcev zrele generacije Milade Kalezić in Bojana Maroševiča bo poslastica za vse ljubitelje romantične gledališke komedije. 


Šentjakobsko gledališče Ljubljana
komedija zmešnjav
Ken Ludwig: TI NORI TENORJI

Režija: Gojmir Lešnjak – Gojc
Zasedba:  Žiga Sedmak, Maja Jaklin, Leopold Pungerčar, Damijan Perne, Katarina Batagelj, Marko Skok, Urška Koželj, Tatjana Rebolj

Premiera: 13. maj 2016
Trajanje: 115 minut, z odmorom

Ken Ludwig je mednarodno priznan dramatik, čigar besedila so uspešnice na Broadwayu, v londonskem West Endu in širom po svetu. Številna njegova dela so prevedena v več kot dvajset jezikov.  Ti nori tenorji je vrhunska, mojstrsko napisana in spretno prevedena komedija zmešnjav, polna duhovite in iskrive situacijske in besedne komike. Ob uprizoritvi v New Yorku so jo med drugim označili kot "eno redkih dobrih fars še živečega avtorja".

Vsebina uprizoritve, ki jo je za Šentjakobsko gledališče Ljubljana zrežiral Gojmir Lešnjak Gojc, se vrti okrog gostovanja slavnega in priljubljenega tenorista svetovnega slovesa Tita Merellija, ki ga oboževalci ljubkovalno naslavljajo tudi Il Stupendo. Vodstvo opere, osebje prestižnega hotela in celotno mesto nestrpno pričakujejo njegov prihod. Direktor opere ga pričakuje predvsem kot odrešenika in rešitelja zavožene sezone, njegovi oboževalci, v prvi vrsti hotelski gospodinjec, hči direktorja opere, predsednica sveta opere in sopranistka Diana pa si želijo bližnjega srečanja z njim. Toda stvari niso tako enostavne, kot so videti na prvi pogled!

Merelli, velika svetovna zvezda, je kot se za zvezde njegovega kova spodobi, zelo muhast in svojeglav. Njegova žena, pohotna kokoš, ki nima kaj dosti od moža ni več kos zvezdnikovemu načinu življenja. Ob njej si želijo Titove pozornosti še tri malo prej omenjene pohotnice, direktorjeva hči Maggie, sopranistka Diana in predsednica sveta opere madam Julija. A direktor Saunders ima s svojim pomočnikom Maxom rešitve za vse in vsakršne zaplete. Pomembno je le, da rakci z majonezo ne bodo šli v nič. Če bodo roza, jih dobi občinstvo, če bodo zeleni pa odrski delavci gledališča!
Za lažje razumevanje povedanega priporočamo ogled igre Ti nori tenorji!

Nagrade:

Čufarjeva plaketa za najboljšo predstavo po izboru žirije, Čufarjevi dnevi 2016
Čufarjeva plaketa za najboljšo predstavo po izboru občinstva, Čufarjevi dnevi 2016
Čufarjeva plaketa za moško vlogo, Damijan Perne (Tito Merelli), Čufarjevi dnevi 2016


SNG Drama Ljubljana
drama
Lev Nikolajevič Tolstoj: ANA KARENINA / Aнна Кaренина

Režiser: Dušan Jovanović
Zasedba: Polona Juh, Matjaž Tribušon, Črt Veselko/Maksim Kajtimar, Valter Dragan, Iva Babić, Maja Sever, Klemen Janežič, Barbara Žefran, Gorazd Logar/Rok Vihar, Zvone Hribar, Matija Rozman, Zvezdana Mlakar

Premiera: 6. januar 2016
Trajanje: 140 minut, z odmorom

Ena najznamenitejših ljubezenskih zgodb svetovne književnosti

Jovanovićeva odrska priredba (2015) znamenitega Tolstojevega romana Ana Karenina iz leta 1878 v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno.

Zgodba o veliki neobvladljivi ljubezni, ki trči ob številne zunanje pa tudi ob nekatere notranje ovire, je zgodba o posamezniku / posameznici in o družbi, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. Ljubezen, ki trešči v življenje uglajene plemkinje, soproge in matere Ane Karenine, je prevelika za družbo in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane) zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost. Kratkotrajna izpolnitev v nedovoljeni ljubezenski zvezi je »kaznovana« z vsemi mogočimi omejitvami. Ana Karenina izgubi pravico do sina, družba njenega ranga jo zavrne in izobči.
Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod.

Iz gledališkega lista
Prav gotovo je Ana Karenina roman prehoda iz obdobja, v katerem avtor v velikem zamahu slika zgodovinsko fresko in zmagoslavje nekega naroda, v čas dvoma, notranjih muk, spraševanja o temeljnih postavkah človeškega življenja, strahu pred smrtjo, strahu pred ne(z)možnostjo ljubezni in osamljenostjo. Znano je, da je Tolstoj po Vojni in miru začel zbirati material za roman o Petru Velikem, a si je premislil in menda po navdihu z nekim »preprostim« stavkom iz Puškina začel pisati roman o neposredni sodobnosti, o življenju treh družin, ki ga zaplete nenadno ljubezensko razmerje med poročeno plemkinjo Ano Karenino in mladim častnikom, grofom Vronskim. In v tem svojem nepričakovanem naslednjem romanu je spodnesel in postavil pod vprašaj skorajda vse vrednote, ki jih je tako veličastno vzpostavil v prejšnjem, čez vse slavljenem delu. Darja Dominkuš: Vojna in mir v duši (odlomek)

Ana Karenina je velika ljubezenska zgodba svetovne literature, a je hkrati tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem.