05 676 67 77 | info@avditorij.si

Prizorišča

GLAVNA DVORANA

Največja dvorana Avditorija Portorož je tehnično opremljena za izvedbo najzahtevnejših prireditev: koncertov simfonične, komorne, jazz in druge glasbe, baleta, gledališča, plesa, razvedrilnega programa, recitacij, večmedijskih predstav, kongresov, simpozijev, konferenc, protokolarnih dogodkov.

Glavna dvorana ima 479 sedežev. Oder meri v globino 9,5 m, odprti del odra 16 m v širino in 7,60 m v višino.

 


RDEČA DVORANA

Manjša dvorana, meri 63 m2. Primerna je za predavanje, seminar, kongresno pisarno.

 

ZELENA DVORANA
Manjša dvorana, meri 85 m2. Primerna je za predavanje, seminar, kongresno pisarno.


BELA DVORANA

Primerna je za umetniške in druge razstave. Njen tloris meri 110 m2, višina prostora pa je 3 m. Tehnično je opremljena s posebnimi svetili, primernimi za razstave.


PREDDVERJE

Meri 230 m2, prostor pa je primeren zlasti za sprejeme, družabna srečanja, sejme, razstave, recepcije, lahko pa tudi za manjše koncerte.


AMFITEATER

Letno nadkrito prizorišče ima 1777 sedežev. Vključujoč stojišča sprejme do 2300 obiskovalcev.
Oder meri 24 m x 15 m. Podzemni hodnik vodi od odra do garderobnih prostorov. Ob prizorišču je tudi kavarna.

Namenjen je izvedbi koncertov, opere, plesa, razvedrilnega programa, večmedijskih predstav.

   


GLEDALIŠČE TARTINI PIRAN

Oder meri 80 m2, portalna odprtina odra pa 7 m. Sedišč je 263.
Gledališče je namenjeno koncertom, gledališkim predstavam, recitacijam, večmedijskim predstavam, simpozijem, konferencam ipd. Z demontažo stolov je prizorišče primerno tudi za plesne prireditve, sprejeme in gala večerje.

Gledališče Tartini Piran sodi med najkakovostnejše spomenike meščanske kulture v Piranu. Zgrajeno je bilo leta 1910 v neorenesančnem historicističnem stilu. Stavba izstopa v piranskih mestnih vedutah. Stilno ga opredeljujeta tako secesijske kot historicistične značilnosti. Strop dvorane pokriva v sprednjem delu secesijska poslikava, obrobljena z bogato štukaturo v več pasovih. Bogato dekoracijo nosi stena odrskega dela, ki se odpira proti dvorani, tu so še zlato pobarvane secesijske svetilke. Po obodu prostora poteka dvonadstropna galrija na železnih stebrih s pozlačenimi kapiteli. Gledališče so slovesno odprli 27. marca 1910 z opero F. Gabriella Danunzia. Stari zapisi navajajo ime El cine grando, po velikem piranskem glasbeniku Giuseppu Tartiniju so ga poimenovali šele kasneje. 

 

   

     


Zgodovina gledališča: http://www.theatre-architecture.eu/si/db/?theatreId=242&detail=history