Sobota, 13. 03. ob 17:00, Avditorij Portorož
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana
Aleksander Sergejevič Puškin
PRAVLJICA O CARJU SALTANU
Igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Ivica Knez, Viktor Meglič
Predstava traja 60 minut.
Vstopnina: 6 €.
O avtorju
Aleksander Sergejevič Puškin – največji ruski pesnik, ki je postavil temelje ruski klasični poeziji
Rodil se je v aristokratski družini 6. junija 1799 v Moskvi. S ponosom je vselej poudarjal ime svojega temnopoltega prapradeda Hanibala, ki je služil kot general v vojski Petra Velikega. Šolal se je na carskem liceju in že zelo zgodaj pokazal svoj pesniški talent. Leta 1817 je dobil službo na Ministrstvu za zunanje zadeve v Sankt Peterburgu, kjer se je vključil v družabno življenje prestolnice, prav kmalu pa se je priključil tudi tajni revolucionarni skupini. Leta 1820 so oblasti postale pozorne na delovanje te skupine in Puškina izgnale na Kavkaz. Kljub vsemu je Puškin obdržal svojo uradno službo, a je kmalu padel v nemilost pri nadrejenih. Leta 1824 so ga vladne oblasti odpustile in njegovo gibanje omejile na posestvo njegove matere v bližini kraja Pskov. Leta 1826 ga je car Nikolaj I. zaradi njegove neizmerne slave in priljubljenosti pomilostil. Puškin je umrl od posledic ran, ki jih je dobil v dvoboju leta 1837 v Sankt Peterburgu.
Puškin je postavil temelje ruski književnosti, saj je do tedaj za ruščino veljalo mnenje, da je neprimerna za literarno ustvarjanje. Puškin je bil izredno plodovit pisec, poln vneme in optimizma, ki je dobro razumel tisočere značajne poteze ruskega človeka. Njegova lirična poezija – za katero nekateri trdijo, da je prijetna za rusko uho, a težko prevedljiva – in njegova preprosta in živahna proza sta služili za žlahten vzor za vse pisce, ki so sledili.
Njegova najpomembnejša dela so roman v verzih Jevgenij Onjegin (prvi veliki ruski roman), drame Boris Godunov, Poltava, Bronasti konjenik, Mozart in Salieri, Kamniti gost, Gostija v času kuge ter pesmi Ruslan in Ludmila, Ujetnik Kavkaza, Bahčisarajska fontana, Cigani in roman Kapitanova hči.
O delu
Pravljica o carju Saltanu, o njegovem sinu, slavnem in mogočnem junaku knezu Gvidonu Saltanoviču in o prekrasni carični labodki predstavlja vrhunec umetniškega preoblikovanja ljudskega izročila.
Domišljijska in nenavadna pravljica pripoveduje o vladarju Saltanu, ki si izbere za ženo in mater svojega sina Gvidona najbolj iskreno in ambiciozno med tremi vrstnicami, a s tem sprosti zlo, porojeno iz nevoščljivosti obeh tekmic in caričine tašče Babaruhe. Tašča mlado mater in dečka prežene na odprto morje in ju prepusti negotovi usodi. Pravljica pripoveduje tudi o čudodelni naravi v podobi prijaznega vala, ki brodolomca odreši na samotni otok, in dobrodušnosti očarljive labodke, ki Gvidonu kot svojemu junaškemu rešitelju pred jastrebom skozi več čudežnih krogov pomaga do srečnega konca. Tam se labodka za junaškega kneza spremeni v prelepo nevesto.
Uprizoritev je zrežiral Aleksander Anurov, eden od najbolj znanih ruskih igralcev in režiserjev, ki ga odlikuje posebna senzibilnost. Klasično Puškinovo pravljico, biser svetovne literature, je osvetlil z magično gledališko svetlobo. Mariborsko postavitev je režijsko vodila igralka in asistentka režije Nataša Matjašec Rošker.
Pravljica o carju Saltanu v produkciji mariborske Drame je na 1. mednarodnem festivalu Arlekin v Omsku v Rusiji prejela nagrado strokovnega občinstva.
